Razširjenost: pogosto
HT koda: 84.2
Habitatni tip (HT): mejice in manjše skupine dreves in grmov
Varovanje: nobeno (?)
Ogroženost: srednja do nizka
To so manjše homogene ali heterogene zaplate drevesnih in grmovnih sestojev, ki posebej izstopajo v kmetijski krajini. Mejice so lahko pasovne in razmejujejo različne habitate, predvsem njive in travnike, lahko pa so mrežasto razporejene ali celo sklenjene z gozdnimi površinami.
Kot mejice se štejejo tudi posamična drevesa z mogočno krošnjo, ki stojijo samostojno na travnikih ali drugih površinah. Največkrat gre za velike in stare vrbe (Salix spp.), hraste (Quercus spp.), bukve (Fagus sylvatica), lipe (Tilia platyphyllos) ali prave kostanje (Castanea sativa). Z vidika ohranjanja biodiverzitete so taka drevesa izjemno pomembna, saj predstavljajo nek etnološko-zgodovinski krajinski element, obenem pa so izjemen življenjski prostor za številne živalske in tudi rastlinske vrste. Še posebej zelo stara in velika drevesa (kot je npr. pravi kostanj v Križevcih) so mnogokrat zavarovana z občinskimi ali drugimi odloki.
Mejice imajo številne funkcije v prostoru. Za lastnike predstavljajo neko fizično mejo med parcelami in zalogo lesne biomase. Za številne organizme predstavljajo življenjski prostor, koridor za varno prehajanje med različnimi habitati in refugij v močno degradiranih okoljih. Obenem mejice blažijo učinke močnih vetrov in s tem eolsko erozijo tal, predstavljajo zalogo vode v sicer intenzivni kmetijski krajini, uravnavajo temperature na mikronivojih in ustvarjajo estetski videz krajine. Zato je pomembno, da se mejice vzdržujejo in ohranjajo, najslabše je, če se posekajo ali degradirajo, pa četudi gre za mejice, ki jih tvori robinija (Robinia pseudoacacia).
