Razširjenost: pogosto
HT koda: 84.4
Habitatni tip (HT): podeželski mozaik
Varovanje: Natura 2000, krajinski parki
Ogroženost: srednja
Večinoma pod tem pojmom razumemo tradicionalno kmetijsko krajino, ki jo tvori mozaična struktura obdelovalnih površin, mejic, infrastrukture, gozdov in naselij. Tak habitatni tip je uporaben zgolj pri zelo grobem dokumentiranju. Sicer pa je Slovenija prepredena z raznolikimi podeželskimi mozaiki vse od Istre do Goričkega.
Tudi Goričko je bilo prepoznano kot regija z izjemno ohranjenim podeželskim mozaikom, kar je vodilo k ustanovitvi Krajinskega parka Goričko in nenazadnje vključitvi območja v Natura 2000 mrežo. Temeljni krajinski elementi za prepoznavanje kvalitetnih podeželskih mozaikov so številni dobro ohranjeni ekstenzivni antropogeni habitati (travniki, pašniki, visokodebelni sadovnjaki, vrtovi, vinogradi...), ohranjene geomorfološke strukture (vodotoki, izviri, močvirja, skalne strukture...), ohranjene zgodovinsko-etnološke strukture (stare hiše, kleti, zidanice, kolovozi, gozdne in makadamske poti...) in nenazadnje izjemno nizki vplivi urbanizacije. Vse to namreč pozitivno vpliva na biotsko pestrost pokrajine, ki je zelo visoka čim več je prej omenjenih elementov in izjemno nizka v kolikor ti elementi izginjajo.
S spreminjanjem načina kmetovanja se žal v zadnjih desetletjih tudi podeželski mozaik drastično spreminja. Z intenzivnim obdelovanjem njiv in travnikov sta se znižali in spremenili flora in favna območja (izginjanje avtohtonih vrst, vdor tujerodnih vrst), opuščanje obdelave zaradi demografskih sprememb prebivalstva je vodilo k sukcesiji (travne površine se zaraščajo z grmovjem, gozdom in tujerodnimi visokimi zelnatimi rastlinami), interesi gospodarstva so se pomaknili iz urbanih in suburbanih predelov na ruralna območja (gradnja velikih industrijskih in infrastrukturnih objektov), nenazadnje se kmetovanje čedalje bolj kaže kot neprofitna dejavnost, saj je konkurenčnost manjših, tradicionalno usmerjenih kmetij nasproti visoko produktivnim pridelovalcem popolnoma neizrazna, praktično je ni. Ohranjanje podeželskega mozaika in z njim biodiverzitete krajine je zato nujno povezana s človekovim dogajanjem v prostoru.
