Družina: križnice (Brassicaceae)
Red: križničevci (Brassicales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 5-70 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: obdelana tla, travniki, gozdne poti, ruderalne površine, motene površine, zelenice
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, delno razrasla eno- ali dvoletnica s pritlično listno rozeto. Pritlični listi so podolgasto suličasti, celi ali pernato nacepljeni do deljeni, po robu grobo neenakomerno nazobčani, porasli s številnimi laski, stebelni listi črtalasti, sedeči s puščičastim dnom, celorobi ali nazobčani, skoraj nikoli deljeni ali nacepljeni. Cvetovi so beli, združeni v podaljšana grozdasta socvetja, 4-števni. Venčni listi so na vrhu zaokroženi, 2-3 mm veliki, mnogo daljši od jajčastosuličastih čašnih listov, ki so zeleni, dlakavi. Plod (lušček) je srčasto oblikovana, gola, ploska glavica, s plitvo vgreznjenim vrhom ter ravnima, rahlo izbočenima zunanjima robovoma.
Posebnosti: ime bursa-pastoris v prevodu pomeni "pastirska mošnja", ker plodovi spominjajo na mošnjičke, v katerih so nekoč pastirji hranili hrano in druge stvari. Vrsta je vsestransko uporabna v prehrani (solate, kuhane zelenjavne jedi...), ima zdravilne učinke, uporablja se v kozmetiki in je tudi modelna rastlina v različnih genetskih in biokemijskih znanstvenih raziskavah. Vrsta se je najverjetneje razširila iz širšega mediteranskega območja v kontinentalne predele v času poseljevanja Evrope.
Podobne vrste: rdečkasti plešec (Capsella rubella) - prerasli mošnjak (Thlaspi perfoliatum) - grobljasta draguša (Lepidium ruderale).