Družina: križnice (Brassicaceae)

Red: križničevci (Brassicales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 100-140 cm

Razširjenost: pogosto, gojeno

Življenjski prostor: njive, ruderalne površine (podivjano)

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna enoletnica, dvoletnica ali trajnica. Steblo je redko olistano do vrha. Listi so grobo pernato nacepljeni v nekaj majhnih, trikotnih stranskih rogljev in v velik, širokojajčast končni segment, po robu so valovito nazobčani, podaljšani v pecelj, pri dnu srčasti. Cvetovi so žvepleno rumeni, združeni v podaljšano, grozdasto socvetje. Venčni listi so na vrhu zaokroženi, mnogo večji od ozkošilastih čašnih listov. Plod (lusk) je ozko podolgasta glavica, večinoma pokončno štrleč.

Pri nas se najpogosteje pojavljata naslednja kultivarja:

- repa (B. r. ssp. rapa): korenina je močno gomoljasto odebeljena, listi so večinoma zgoščeni v pritlični rozeti, steblo se le redko razvije;

- oljna repica (B. r. ssp. oleifera): korenina je tanka, steblo je razločno razvito, visoko.

Posebnosti: repa je znana hranilna rastlina že iz (pred)antičnih časov, oljna repica se je kot pomembna kulturna rastlina svetovno razširila šele v 19. in 20. stol. in danes predstavlja izjemno velik delež biomase v bioenergetiki. Cvetovi so močno vonjavi in zelo privlačni za čebele in druge opraševalce, zato je oljna repica tudi priljubljena pri čebelarjih. Iz semen se pridobivajo različna olja.

Podobne vrste: kapus (Brassica oleracea) - navadna ogrščica (Brassica napus) - črna ogrščica (Brassica nigra).