Družina: kovačnikovke (Caprifoliaceae)
Red: ščetičevci (Dipsacales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 3-5 m
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: bolj vlažni gozdovi, mejice, gozdni robovi, parki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: olesenela plezalka ali ovijalka, ki se pogosto razrašča tudi po tleh. Listi so nasprotno razvrščeni, jajčasti ali eliptični, goli, sinjezeleni, celorobi, ovršni listi med seboj zrasli in podpirajo cvetove. Cvetovi so somerni (zigomorfni), dvoustnati, beli, rumeni ali rožnati, po zunanji strani škrlatnordečkasti in rahlo žlezastodlakavi, združeni v 2- do 6- cvetna ovršna socvetja, močno dehteči. Prašnikov je 5, štrlijo daleč iz venca, plodnica je podrasla. Plod je sočna, oranžna, koščičasta jagoda.
Posebnosti: plodovi so strupeni, posušeni cvetovi se uporabljajo v tradicionalni medicini za potenje in izločanje vode. Rastlino pogosto sadijo kot okrasno vzpenjalko, znanih je več kultivarjev. Cvetovi so bogati z nektarjem in privlačijo številne večje opraševalce. Latinsko ime vrste caprifolium se nanaša na podobnost listov z listi kaprovca (Capparis spinosa).
Podobne vrste: japonsko kosteničevje (Lonicera japonica) - etrursko kosteničevje (Lonicera etrusca).
