Družina: ščebetulje (Acrididae)

Red: kobilice (Orthoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 14-25 mm

Razširjenost: raztreseno do pogosto

Življenjski prostor: travniki, suha in sončna mesta, robovi mejic in grmišč, gozdne poti

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: vrsta je zelo podobna beloprogi ščebetulji (Chorthippus biguttulus) in peščeni ščebetulji (Chorthippus brunneus), od katerih se po videzu le stežka loči, razen po cvrčanju. Večinoma prevladujejo sivorjavi osebki. Pokrovke so po zgornji strani pogosto črno lisaste, večinima so tako dolge kot zadek ali nekoliko krajše (pri samcih), ob spodnjem robu z dolgo, vzdolžno belo linijo (pri samicah) in črno liso v zadnjem delu, ki jo pogosto prekine svetla lisa, pri samcih je spodnji del pokrovk v spodnjem delu razširjen, vendar manj kot pri beloprogi ščebetulji (Chorthippus biguttulus). Zadek je v zadnjem delu pogosto rdečkasto obarvan, prav tako skakalne noge, ob straneh izrazito črno-belo pasast. Značilna je tudi močna sredinska zožitev zgornjega dela oprsja, ki je temno lisasto z belimi obrobami. Osebki so pogosto po nogah in v sprednjem delu telesa gosto dlakavi.

Obnašanje in razvoj: vrsta je dokaj toploljubna, ki se rada zadržuje na peščenih ali razgaljenih tleh. Odrasli se s svojo obarvanostjo dobro zlijejo z okolico in jih je težko opaziti, še posebej na rjavi podlagi. Aktivni so nekje od julija do oktobra, hranijo se z rastlinsko hrano. Vrsto prepoznamo po značilnem cvrčanju, ki je postopno naraščajoče cvrčanje, sprva tišje in sestavljeno iz zaporednih kratkih, naraščajočih sekvenc "crrek-...-crrek", ki se sčasoma zlijejo in na koncu postopno upočasnijo.

Podobne vrste: beloproga ščebetulja (Chorthippus biguttulus) - peščena ščebetulja (Chorthippus brunneus) - beloroba ščebetulja (Chorthippus albomarginatus).