Družina: pojalnikovke (Orobanchaceae) / črnobinovke (Scrophulariaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 5-50 cm
Razširjenost: lokalno pogosto
Življenjski prostor: predvsem suhi in manj vlažni travniki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, delno razrasla enoletnica. Steblo je štirirobo, golo, pogosto temno lisasto. Lsiti so podolgasto jajčasti do suličasti, sedeči, nasprotno razvrščeni, po robu nazobčani. Podporni listi v socvetju so skoraj trikotni, globoko nazobčani, zobci so bolj ali manj enaki. Cvetovi so somerni, rumeni, dvoustnati in cevasti, od strani stisnjeni, združeni v ovršna, podaljšana socvetja. Zgornja ustna venca z zelo majhnima, črno vijoličastima zobcema, spodnja ustna od zgornje nekoliko odmaknjena. Čašni listi so med seboj zrasli v trebušasto, bočno stisnjeno cev, ki je navidezno dvoustnata. Plod je stisnjena, mnogosemenska glavica.
Posebnosti: mali škrobotec je polzajedalka, zajeda različne zelnate rastline. Slovensko ime je rod dobil po značilnem oglašanju "škrobotanju" semen v glavicah, če suho rastlino stresemo. Zaradi te značilnosti, so ga radi uporabljali otroci kot škrebetuljo. Škrobotec se uporablja tudi v tradicionalni medicini za zdravljenje astmatskih in prehladnih obolenj. Zanj je značilen sezonski polimorfizem, pjavlja se v jesenski obliki (podvrsta stenophyllus) in v spomladanski obliki (podvrsta minor).
Podobne vrste: resasti škrobotec (Rhinanthus glacialis) - ozkolistni škrobotec (Rhinanthus angustifolius) - Freynov škrobotec (Rhinanthus freynii).
