Družina: pojalnikovke (Orobanchaceae) / črnobinovke (Scrophulariaceae)

Red: ustnatičevci (Lamiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 15-50 cm

Razširjenost: redko

Življenjski prostor: suhi travniki, obronki njiv, obcestni jarki

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna, večinoma razrasla enoletnica. Steblo je štirirobo, večinoma golo. Listi so črtalasti do ozkosuličasti, sedeči, nasprotno razvrščeni, celorobi. Cvetovi so somerni, ustnati in cevasti, združeni v zgoščena, ovršna, večinoma vsestranska socvetja, vsak cvet s podpornim listom, ki je še posebej pri zgornjih cvetovih škrlatnordeče obarvan (sicer zelen), izrazito resasto nazobčan. Venec je dvobarven, venča cev je večinoma belkasta z rumeno liso, ustni venca sta škrlatni ali rdeči, zbližani, zato navidezno zapirata vhod v venčno cev. Čašni listi so v spodnjem delu med seboj zrasli, čašni zobci so ozkočrtalasti, skoraj tako dolgi kot venec. Plod je glavica.

Posebnosti: rastlina je polzajedavec. Vrsta je marsikje v Evropi močno nazadovala zaradi intenzivnega kmetovanja. Občasno ga dosejujejo v travne mešanice, da povišajo floristično pestrost travnikov. Rastlina je variabilna (sezonski polimorfizem) in se pojavlja v jesenski obliki (podvrsta pseudobarbatum), poletni obliki (podvrsta semleri) in segetalni obliki (podvrsta arvense).

Podobne vrste: kraški črnilec (Melampyrum carstiense) - pisani črnilec (Melampyrum fimbriatum) - češljasti črnilec (Melampyrum cristatum).