Travniški košeninar (Tipula (Tipula) paludosa)

  • Domov
  • Travniški košeninar

Družina: košeninarji (Tipulidae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 16-25 mm

Razširjenost: raztreseno do pogosto

Življenjski prostor: odprta, negozdna krajina, travniki, robovi njiv, obrežja voda, vrtovi

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: podobni so velikim "komarjem". Samec in samica se dobro ločita po zadnjem delu zadka s kopulacijskim organom, ki je pri samici ozko koničasto podaljšan v rjavo leglico (ovipozitor) s priveskoma (cerka), pri samcu je odebeljen, s širokimi, krpatimi stranskimi priveski, kratko segmentiran. Glava je majhna, ozko podaljšana, sivkasta ali rjavkasta, oči so dokaj velike, očesca (oceli) manjkajo. Tipalnice imajo po 14 členkov (zadnji je zelo droben), ščetine so nameščene na stičiščih segmentov. Oprsje je pogosto rjavkasto ali sivkasto, z dvema ozko vzporednima temnejšima črtama, ki sta lahko kontrastni ali zabrisani. Krila so pri obeh spolih prosojna, bleščeča, s temnosivo pterostigmo (obarvano žilno okence) ter temnejšim (rjavkastim) ozkim pasom (kostalno polje) med zunanjim robom kril in marginalno glavno žilo, pod katero se pogosto nahaja ozka, belkasta vzdolžna proga. Pri samicah so krila razločno krajša od zadka, pri samcih skoraj tako dolga ali malo daljša kot zadek. Zadek je vitek, sivkast ali bledo rjavkast, pri samicah večinoma z vzdolžnim temnejšim pasom in prečnimi črticami, pri samcih je ta neizrazit ali ga ni. Noge so zelo dolge, stegenca (femuri) so večinoma rumenkasta ali rumenorjava, s črnikastim zgornjim (apikalnim) predelom. 

 

Obnašanje in razvoj: podobno kot pri večini košeninarjev. Odrasli osebki izletajo pozno v sezoni, od avgusta do začetka oktobra in niso toliko vezani na vodna ali močvirna okolja kot drugi košeninarji. Pogosto se zadržujejo v podrasti in visoki travi. Čeprav so zelo veliki in morda za koga "strašljivega videza", so za ljudi popolnoma nenevarni. Večinoma se hranijo s cvetnim nektarjem. Ličinke so breznoge, črvaste, rjavkaste in z značilnimi krpatimi priveski na koncu zadka, ki se konča s široko, belkasto ploščico, na kateri so očesom podobne lise. Ličinke živijo v zgornjih plasteh tal, kjer se hranijo z drobnimi koreninicami trav in drugih rastlin, občasno lahko povzročijo škodo na pridelkih.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): kapusov košeninar (Tipula oleracea) - rani košeninar* (Tipula vernalis) - panonski košeninar* (Tipula pannonia) - vrtni košeninar* (Tipula hortorum).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti