Družina: ustnatice (Lamiaceae)

Red: ustnatičevci (Lamiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 30-100 cm

Razširjenost: zelo redko, prehodno

Življenjski prostor: gojeno predvsem v starih, tradicionalnih vrtovih, prehodno na ruderalnih površinah, ob gozdnih poteh, v svetlih logih

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: ogrožena vrsta

Prepoznavanje

Opis: pokončna, delno razrasla trajnica s krepko, razraslo in plazečo koreniko. Steblo je štirirobo, v zgornjem delu poraslo s kratkimi, ščetinastimi dlakami. Listi so večinoma globoko 3- do 5-krpi, v obrisu jajčastotrikotni, dolgopecljati, po robu grobo, topo nazobčani ali celorobi, nasprotno razvrščeni. Cvetovi ustnati, bledorožnati do škrlatni, združeni v zalistna, navidezno vretenčasta socvetja, ki so med seboj razločno razmaknjena. Zgornja venčna ustna nekoliko temnejša, navzgor štrleča, po zunanji strani gosto dolgodlakava. Čašni listi zrasli v čašno cev, ki ima na vrhu 5 bodičastih, ozkotrikotnih rogljev, spodnja roglja sta navzdol ukrivljena. Plod razpade na 4 plodiče.

Posebnosti: srčnica že od antičnih časov velja za zdravilno rastlino, verjetno se je v srednjem veku po Evropi subspontano razširila iz samostanskih zeliščnih vrtov, saj je njen izvor verjetno JV Evropa in osrednja Azija. Razširila se je tudi v S Ameriko, kjer velja za invazivno vrsto.

Podobne vrste: nazobčanolistna srčnica (Leonurus marrubiastrum).