Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-100 cm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: obdelane površine, obronki njiv, vlažni travniki, vlažne gozdne poti, obrežja voda
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, razrasla trajnica s štirirobim steblom in dolgimi, plazečimi, podzemnimi korenikami, ki so mestoma gomoljasto odebeljene. Listi so ozkosuličasti do črtalasti, kratkopecljati ali sedeči, nasprotno razvrščeni, po robu drobno topo nazobčani, koničasti, večinoma mehkodlakavi, z ravnim ali rahlo srčastim dnom. Cvetovi so škrlatni, ustnati, somerni, zgoščeni v navidezno klasasta socvetja in so v navideznih vretencih ter s podpornimi listi (ti se proti vrhu socvetja izrazito manjšajo), ki so pogosto rdečkasto obarvani. Spodnja ustna venca je trokrpa, z veliko osrednjo in manjšima stranskima krpama, večinoma lisasta (cvetovi nekoliko spominjajo na cvetove nekaterih kukavičevk (Orchidaceae)). Čašni listi so med seboj zrasli v dlakavo, rdečkasto čašno cev, ki se na vrhu podaljša v 5 ozkotrikotnih rogljev, ki so ob zrelosti bodeči. Plod razpade na 4 plodiče.
Posebnosti: kljub slovenskemu imenu, bomo vrsto večkrat našli tudi na njivah in omejkih. V preteklosti so jo uporabljali za zdravljenje ran in nekaterih obolenj. Cvetovi privlačijo predvsem čebele in čmrlje, ki lahko zlezejo v cvetove.
Podobne vrste: njivski čišljak (Stachys arvensis) - gozdni čišljak (Stachys sylvatica) - navadni čistec (Betonica officinalis).