Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-100 cm
Razširjenost: lokalno do pogosto
Življenjski prostor: vlažni in senčni gozdovi z bujno vegetacijo (nitrofilna vrsta), mejice
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, v zgornjem delu razrasla trajnica s štirirobim, dlakavim steblom in dolgimi, plazečimi, podzemnimi korenikami. Listi so jajčastosrčasti, dolgopecljati, nasprotno razvrščeni, po robu topo nazobčani, koničasti, mehkodlakavi, z rahlo srčastim dnom. Cvetovi so škrlatnordeči, ustnati, somerni, zgoščeni v navidezno klasasta socvetja in so v navideznih vretencih ter s podpornimi listi, ki se proti vrhu socvetja počasi manjšajo, so sedeči in so zeleni. Spodnja ustna venca je trokrpa, z veliko osrednjo in manjšima stranskima krpama, belo lisasta, navzdol obrnjena, zgornja ustna štrli vodoravno naprej in je manjša od spodnje ustne. Čašni listi so med seboj zrasli v štrlečedlakavo, rdečkasto čašno cev, ki se na vrhu podaljša v 5 ozkotrikotnih rogljev. Plod razpade na 4 plodiče.
Posebnosti: celotna rastlina ima dokaj neprijeten vonj. V preteklosti so jo uporabljali v tradicionalni medicini za zdravljene putike, želodčnih in jetrnih obolenj. Cvetove v glavnem oprašujejo čebele in čmrlji, ki lahko zlezejo v cvetove. Mladi listi in cvetovi se lahko uporabijo tudi v prehrani.
Podobne vrste: alpski čišljak (Stachys alpina) - močvirnati čišljak (Stachys palustris) - navadni čistec (Betonica officinalis).
