Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-100 cm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: mokrotni in tudi suhi travniki, močvirni deli z nizko vegetacijo, obrežja, senčni gozdovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, delno razrasla trajnica. Pritlični listi rasejo v šopih (navidezni rozeti), so dolgopecljati, v obrisu podolgasto jajčasti ali trikotnojajčasti, s srčastim dnom, na vrhu topi, po robu plitvo topo nazobčani, bleščeči, večinoma goli ali kratkodlakavi, stebelni listi so kratkopecljati ali sedeči, nasprotno razvrščeni, podolgasti do črtalasti. Cvetovi so škrlatnordeči, ustnati, somerni, zgoščeni v podaljšana, ovršna, navidezno klasasta socvetja, v navideznih, med seboj odmaknjenih vretencih (vsaj spodnji cvetovi so razločno odmaknjeni od ostalih), s podpornimi, zelenimi listi, ki se proti vrhu socvetja manjšajo. Obe ustni sta skoraj enako veliki, zgornja je pokončna, spodnja štrli naprej in je trokrpa, z drobnima stranskima in večjo osrednjo krpo. Čašni listi so med seboj zrasli v cev, na vrhu podaljšani v ozke čašne roglje, dlakavi, pogosto rdečkasti. Plod razpade na 4 plodiče.
Posebnosti: poleg tipske podvrste officinalis se v Sloveniji pojavlja še podvrsta serotina, ki ima občasno razrasla socvetja, navidezna vretenca v socvetjih so med seboj razločno razmaknjena, stebelni listi pa nimajo srčastega dna. Čistec je znana zdravilna rastlina že iz antičnih časov, uporabljal se je večinoma za zdravljenje artritisa in putike, živalskih ugrizov, danes pa tudi za umirjanje krvenga tlaka, migren, zdravljenja žolčnih kamnov ipd.
Podobne vrste: Jacquinov čistec (Betonica alopecurus) - močvirnati čišljak (Stachys palustris).
