Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-60 cm
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: predvsem suhi travniki, ruderalne površine, robovi njiv, redkeje senčni gozdovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: krepka, pokončna, delno razrasla trajnica s pritlično listno rozeto in močno korenino. Spodnji listi so podolgasto jajčasti, dolgopecljati, s srčastim ali ravnim dnom, po robu topo nazobčani, zelo redko nacepljeni ali plitvo krpati, nagubano žilnati, dlakavi, zgornji stebelni listi so večinoma suličasti, sedeči, mnogo manjši od priltičnih. Cvetovi so ustnati, somerni, temnomodri ali modrovijoličasti, redkeje beli, precej veliki (do 35 mm), dlakavi. Zgornja venčna ustna je žličasto zaobljena, precej večja od spodnje ustne, ki je trokrpa, stranske krpe so lahko zelo široke, belkaste. Čašni listi so zrasli v dvoustnato čašno cev, ki je žlezastodlakava. Plod razpade na 4 plodiče.
Posebnosti: vrsta je zelo variabilna, pri nas so zavedene vsaj 3 podvrste, od katerih se v pomurski regiji pojavlja verjetno le tipska podvrsta pratensis (podvrsta saccardiana je vezana na kraške košenice, razširjenost podvrste bertolonii pa v Sloveniji še ni zadostno raziskana). Travniška kadulja se uporablja v tradicionalni medicini že od antičnih časov, pogosto jo gojijo tudi kot okrasno rastlino, za začimbo pa so primerni tudi mladi listi.
Podobne vrste: žajbelj (Salvia officinalis) - podlesna kadulja (Salvia nemorosa) - pritajena kadulja (Salvia verbenaca).
