Družina: tenčičarice (Chrysopidae)
Red: pravi mrežekrilci (Neuroptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 18-26 mm (razpon kril)
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: gozdovi, travniki, mejice, okrasni vrtovi, zateče se tudi v stavbe
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: precej nežne žuželke z zelenkastim ali rjavkastim, vitkim telesom in prosojnimi krili. Glava je drobna, v obrisu trikotna, oči so dokaj velike, prelivajočih se barv, tipalnice so drobno členaste, tanke in dokaj dolge. Značilna je temna, ozka črta, ki poteka čez gene (priočesne ploščice). Čez zgornji del oprsja in zadka poteka vzdolžna svetla linija. Krila so v mirovanju strehasto zložena vzdolž telesa, so podolgasto eliptična, na koncu široko zaokrožena, drobno mrežastožilnata (žile so zelenkaste ali rumenkaste, raztreseno porasle z zelenkastimi dlačicami), z zeleno, ozkokvadratasto pterostigmo (obarvano žilno okence na robu kril), po zunanjem robu so večinoma kratko resasto dlakava. Noge so svetle, zelenkaste, vitke.
V kompleksu "navadna tenčičarica" se nahaja več sestrskih vrst, ki se med seboj morofološko le zelo malo ločijo, prepoznavanje do vrste je zato zelo zahtevno. Znotraj te skupine se v Sloveniji, poleg "tipske" navadne tenčičarice (Chrysoperla carnea), zagotovo pojavljajo sledeče vrste: Lucasova navadna tenčičarica (Chrysoperla lucasina), bledikava n. t. (Ch. pallida), sredozemska n. t. (Ch. mediterranea) in gibčna n. t. (Ch. agilis), katerih razširjenost v regiji je slabo poznana
Obnašanje in razvoj: odrasli so dnevno aktivni, vendar letajo tudi ponoči. Prehranjujejo se večinoma z nektarjem in rastlinskimi sokovi. Prezimijo odrasli osebki, nekateri se v tem obdobju obarvajo rjavkasto (npr. vrsti Chrysoperla carnea in Ch. pallida). Živali komunicirajo med seboj s sunkovitim tresenjem zadka, pri čemer krila verjetno delujejo kot zvočni modulator. Slušni aparat je pri tenčičaricah na bazi kril, tresljaje pa zaznavajo tudi s pomočjo posebnih organov v podkolenskih členih na nogah. Samica izleže posamična jajčeca v manjših skupinicah, jajčeca se nahajajo na daljših, tankih nitkah. Ličinke so prosto živeče, so plosko podolgaste (v grobem spominjajo na ličinke polonic), rjavkaste ali svetle s temnejšimi lisami. Imajo nekoliko povečano, plosko glavo na kateri se nahajajo krepke čeljusti s pomočjo katerih plenijo predvsem različne listne uši, lovijo pa tudi druge manjše ličinke žuželk in uplenijo njihova jajčeca. Tako veljajo za pomembne vzdrževalce naravnega ravnovesja in pogosto jih uporabljajo za biološko zatiranje škodljivcev v rastlinjakih in nasadih.
Podobne vrste: biserna tenčičarica (Chrysopa perla) - vrbova tenčičarica (Chrysopa abbreviata) - tenčičarica (Dichochrysa abdominalis) - tenčičarica (Hypochrysa elegans).
