Družina: kljunači (Scolopacidae)

Red: pobrežniki (Charadriiformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 48-57 cm; 89-106 cm (razpon kril)

Razširjenost: zelo redko, v preletu

Življenjski prostor: na preletu se pogosto ustavi na njivah, ob večjih odprtih vodah in poplavljenih travnikih

Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena

Varstveni status vrste: ogrožena vrsta na gnezdiščih

Prepoznavanje

Splošno: sodi med največje evropske pobrežnike. Prepoznaven je po zelo dolgem, navzdol ukrivljenem kljunu. V Sloveniji je škurh večinoma preletna ptica, gnezdi zgolj na Ljubljanskem barju in morda na Cerkniškem polju, drugje ga lahko opazujemo na zimskih ali spomladanskih preletih. Prehranjuje se z manjšimi žuželkami, deževniki in mehkužci, ki jih polovi iz obrežnega mulja. Evropske populacije rahlo nazadujejo, čeprav se lahko mestoma pojavlja v zelo velikem številu.

Odrasli osebki: perje je sivorjavo, temno progasto, predvsem po glavi, vratu in oprsju, ali temno lisasto po trebuhu in krilih. Na glavi ni izrazitejših svetlih prog, včasih je pri samici nekoliko bolj izrazita čezočesna proga, vendar je spola zelo težko ločiti med seboj. Kljun je precej dolg (9-15 cm), navzdol upognjen, v sprednjem delu rahlo oranžen, sicer temen. Krila so nekoliko temnejša, predvsem na konicah. Zadnji del hrbta je bel, kar je dobro vidno v letu. Rep je dokaj kratek, širok in prečno progast.

Gnezdenje in zarod: škurh je gnezdilec večinoma odprtih, prostranih travnatih predelov, na velikih pašnikih, resavah in barjih, tudi vzdolž travnih obrečnih predelov. Gnezdo si uredi na tleh in je pogosto le nizka vdolbina, nastlana z nekaj vejic in perja. Samica znese v povprečju 4 sivkasta ali olivna, temno pegasta jajca, ki so na enem koncu rahlo zašiljena. Valilna doba traja nekje od 26 do 30 dni, pri čemer sodelujeta oba starša. Za mladiče begavce skrbita prav tako oba starša. Mladi poletijo nekje po 40. do 50. dneh. Mladostni osebki se le malo razlikujejo od odraslih, imajo pa nekoliko krajši kljun.

Oglašanje: klic je značilen in zelo prodoren žvižgajoč "cour-lii", zato ga v angleško govorečih deželah imenujejo kar "curlew" in nekoliko spominja na počasno oglašanje zelene žolne ali galebov. V preletu ali v jatah se pogosto oglaša "kui-kui-kjuiv". Petje je dokaj kompleksno in je večinoma povezano z vzletanjem iz tal in počasnim spuščanjem, je sestavljeno iz ritmičnih, žvižgajočih trilčkov.

Podobne vrste: mali škurh (Numenius phaeopus) - črnorepi kljunač (Limosa limosa).