Družina: kljunači (Scolopacidae)

Red: pobrežniki (Charadriiformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 18-21 cm

Razširjenost: zelo redko, v preletu

Življenjski prostor: na selitvi se ustavi na poplavljenih njivah in travnikih, ob večjih vodah, gramoznicah, rekah in akumulacijah

Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena

Varstveni status vrste: redka vrsta

Prepoznavanje

Splošno: pri nas je le preletna ptica, ko se seli v Afriko. V določenih obdobjih se lahko na selitvenih poteh pojavi v večjem številu, tudi v poletnem času. Njegova naravna gnezdišča po srednji Evropi so praktično v celoti izginila, zato pa so severne populacije toliko bolj velike. Poseljuje odprta, travnata področja, barja, velika močvirja, na severu tundro. Hrani se z žuželkami in ličinkami, drugimi manjšimi členonožci, polži in deževniki. Sodi med ogrožene vrste.

Odrasli osebki: v poletnem času je perje večinoma sivo- ali olivnorjavo, posuto z belimi lisami. Po glavi, vratu in prsih je ozko progast. Na glavi ima izrazito svetlo očesno progo in nekoliko temnejšo obočesno progo, predvsem na bazi kljuna. Ta je srednje dolg, tanek, raven, v sprednjem delu umazano olivnorjav ali rumen, ostali del je črn. Trebuh je bel, prav tako podrepni del in trtica. Krila so nekoliko temnejša, še posebej temna so letalna peresa, ki so praktično brez belih lis, po spodnji strani so krila svetla. Noge do precej dolge, zelenkastorumene. Rep je sorazmerno kratek, prečno progast.

Gnezdenje in zarod: gnezdi na tleh v majhni dolbinici, ki jo postelje z mahom, lišaji, vejicami in listjem. Samica znese 4 motno olivnozelena jajca, ki so na širšem delu gosto rjavo lisasta. Vali približno 3 tedne, pri čemer se izmenjuje s samcem. Za begavse skrbita oba starša. Mladostni osebki so podobni staršem, le da so pege na perju rjavkaste, proge na repu so ožje, očesna proga pa je izrazita.

Oglašanje: v letu se oglaša visoko piskajoče, enakomerno žvižganje "čif-if-if...". Samci pojejo navadno na izpostavljenjih mestih, njihovo žgolenje je sicer monotono zaporedje, hitrih žvižgov "tjülü-tjülü-tjülü-tjülü-tjülü...". V nevarnosti se oglasi z ostrim "gip gip gip".

Podobne vrste: pikasti martinec (Tringa ochropus) - zelenonogi martinec (Tringa nebularia) - mali martinec (Actitis hypoleucos).