Družina: kljunači (Scolopacidae)

Red: pobrežniki (Charadriiformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 30-34 cm; 55-62 cm (razpon kril)

Razširjenost: zelo redko, le v preletu

Življenjski prostor: na selitvi se ustavi na poplavljenih njivah in travnikih, akumulacijskih jezerih, rekah in večjih gramoznicah

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: noben (?)

Prepoznavanje

Splošno: vrsto večinokrat prepoznamo po umazano zelenih, dolgih nogah in prav tako delno zelenem, delno temnem, rahlo ukrivljenem kljunu. V Sloveniji je vsakoletni zimski in tudi poletni gost na preletu, gnezdi namreč v severni Evropi in Sibiriji. Seli se v Afriko, večinoma posamično ali v zelo majhnih skupinah. Pri nas je pogostejši na obali in večjih akumulacijskih jezerih (Ptujsko in Ormoško jezero), v pomurski regiji je zelo redek gost. Hrani se z drobnimi nevretenčarji, ki jih večinoma polovi iz blata in nizke travne ruše, pri čemer se značilno potresava s telesom.

Odrasli osebki: perje je večinoma sivkasto. Po glavi in vratu je v poletnem času razločno progast, po prsih temno pikast, v zimskem času proge nekoliko zbledijo. Čez oči poteka zelo nejasna očesna proga, ki je izrazitejša pri mladostnih osebkih. Hrbet in peruti so sivkaste, z velikimi, temnejšimi ramenskimi peresi, letalna peresa so skoraj črna. Hrbet in trtica sta snežno bela, kar je dobro vidno v letu. Rep je kratek in širok, zelo rahlo progast, proge ne segajo do roba repa. Noge so dolge, sivozelene, v poletnem času nekoliko bolj rumenkaste.

Gnezdenje in zarod: gnezdo si uredi na tleh v plitvi kotanjici, ki jo obloži z mahom, vejicami, listjem in puhom. Samica znese v povprečju 4 kremastorjava in temno lisasta jajca, ki so na eni strani močno koničasto zožena. Vali jih približno 23 do 25 dni, pri čemer se izmenjuje s samcem. Mladiči so begavci, zanje skrbita oba starša, poletijo nekje po 28. dneh. Mladostni osebki imajo intenzivnejše proge, ki segajo tudi v prsni del in belo obočesno progo.

Oglašanje: klic je zelo oster, poudarjen in ponavljajoč se "tjü-tjü-tjü...". Alarmni klic je rezek in vztrajen "kju". Petje, ki je večinoma v zraku, je sestavljeno iz začorednih, ponavljajočih se, hitrih "wiiii-klü wiiii-klü wiiii-klü...".

Podobne vrste: močvirski martinec (Tringa glareola) - jezerski martinec (Tringa stagnalis) - rdečenogi martinec (Tringa totanus).