Družina: skobčevci (Accipitridae)
Red: ujede (Accipitriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 45-55 cm; razpon kril 97-118 cm
Razširjenost: redko, le v preletu
Življenjski prostor: odprta kmetijska krajina z njivskimi površinami, večje travne površine v ravninskem svetu
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: noben (?)
Splošno: zelo prepoznavna ptica, posebej odrasli samci, ki jih na preletu lahko pogosto opazujemo, kako letijo, skoraj jadrajo nizko nad tlemi in oprezajo za plenom. Kot za večino lunjev so tudi za to vrsto značilna dolga, dokaj ozka krila, konice kril so v nizkem letu pogosto upognjena navzgor. Zelo zanimiv in kompleksen je tudi svatovski ples, ki vključuje izmenjavo "daril" in sukanje v zraku. Pepelasti lunj je gnezdilec različnih krajin, tako odprtih, njivskih območij, kot tudi delno poraslih z drevesi. V Sloveniji je reden zimski gost, tudi v naši regiji ni redek, pojavlja se večinoma v paru. Vrsta je ogrožena po večjem delu Evrope.
Samec: prepoznaven je po pepelastosivem perju, črnih krilnih konicah (po obeh straneh) in dokaj svetlem trebuhu. Kljun je sorazmerno majhen za ujedo, rumen s črno konico. Noge so prav tako rumene. Trtica je snežno bela. Rep je vitek, enotno siv.
Samica: po zgornji strani je temnorjava, prav tako po repu, ki je prečno progast (tudi konice repa so progaste). Po glavi je progasta, z značilno kontrastnimi lici, ki so belo obrobljene in rahlo spominjajo na obrazno masko sov. Po prsih in sprednjem delu trebuha je vzdolžno rjavo progasta. Krila so s spodnje strani svetla, progasta, letalna krila so temno obrobljena. Trtica je bela in v letu dobro vidna. Od zelo podobne samice močvirskega lunja (Circus pygargus) se loči po širših in rahlo zaokroženih krilih (te so dolge, ozke in skoraj ravne pri močvirskem lunju), ki imajo na konicah 5 daljših letalnih peres (4 pri močvirskem lunju).
Mladostni osebki: mladostni osebki so podobno obarvani kot samica, od katere pa se ločijo po kontrastni lični obrobi, bolj rumenkastorjavi spodnji strani, ki je prav tako progasta, ter po zelo temnih, skoraj črnikastih krilih ob trupu na spodnji strani. Mladi samci (v 2. letu) imajo rjavoprogast rep, krila pa še niso v celoti siva, ampak so vmes še rjavkasta peresa.
Gnezdenje in zarod: gnezdo si uredi na tleh, zgradi si ga iz vejic in večjih bilk, pogosto kar na njivah, med visoko travo ali v zavetju kakega drevesa. Samica znese 4-6 belih ali umazanobelih, rahlo lisastih jajc, ki jih vali približno 30 dni. V tem času ji samec nosi hrano. Ko se izvalijo mladiči, samica še nekaj časa ostane v gnezdu, za hrano skrbi samec, po nekaj dneh oba začneta krmiti mladiče. Ti gnezdo zapustijo nekje po 40. dneh.
Oglašanje: opozorilni klic je sestavljen iz hitrih, poskakujočih "čit-er čit-er...". Oglašanje samice je žvižgajoče "kji-ee kji-ee". Samec se v času parjenja oglaša podobno kot kavka, "kyeh kyeh kyeh".
Podobne vrste: stepski lunj (Circus macrouros) - močvirski lunj (Circus pygargus).
