Razširjenost: dokaj pogosto, prehodno
To so njive, ki so bodisi začasno (v obliki prahe) ali trajno opuščene (na njih se kažejo znaki zaraščanja). Pogosto so tak tip njiv koruzna strnišča, ki se ne preorjejo po spravilu. Naslednje leto se na razgaljenih površinah že v zgodnji pomladi pojavi večje število različnih "plevelov", večinoma so to enoletnice. Med njimi so tudi redkejše vrste, kot npr. tridelni (Veronica triphyllos) in dušični jetičnik (Veronica acinifolia) ter njivska mrtva kopriva (Lamium amplexicaule), večinoma pa se pojavljajo splošno razširjene vrste, ki so tipične za bolj evtrofna tla. Med temi so pogostejše vrste škrlatnordeča mrtva kopriva (Lamium purpureum), bršljanovolistni jetičnik (Veronica hederifolia), spomladanska kokošnica (Erophila verna), navadni repnjakovec (Arabidopsis thaliana), njivska vijolica (Viola arvensis) in druge.
V preteklosti, ko njive niso bile še intenzivno obdelovane, so prahe pomenile pomembno zalogo semen za številne plevelne vrste, ki dandanes širom po Evropi nazadujejo ali so že skoraj v celoti izginile. Med take sodijo drobnocvetna kravsa (Vaccaria pyramidata), navadni kokalj (Agrostemma githago), navadni malček (Centunculus minimus), navadna malorepka (Myosurus minimus), ter nekatere vrste mahov, kot so pikasti rogovnjak (Anthoceros punctatus), gladki rogačar (Phaeoceros laevis) in različne ricije (Riccia spp.).
