Geografsko območje: Prekmurje, Ravensko
Površina: 7,02 km2
Občina: Moravske Toplice
Pošta: 9222 Bogojina
Število prebivalcev: 539 (l. 2020)
Poimenovanje: Bógojina (slovensko), Bagonya (madžarsko, v preteklosti Zalabagonya). Naselje se pod imenom Bogma prvič omenja l. 1208 v listinah ogrskega kralja Andreja II. jeruzalemskega (II András), ki je takratnemu županu Železne županije (Vas megye) Nikolaju podelil obsežnejše ozemlje v današnjem SV delu Prekmurja. Leta 1322 se pojavi ime Bagonya, leta 1403 pa Bagona. Ime se navezuje na pridevnik Bogoj(e) - naselje, ki pripada Bogoju, lahko pa ime izhaja tudi iz povezave z bogom (verjetno ni naključje, da iz vasi izhaja zelo veliko znanih in pomembnih duhovnikov).
Prebivalstvo: prevladuje slovenska narodna skupnost, v manjšem številu Madžari ter pripadniki drugih narodnosti.
Verske skupnosti: katoličani (večinsko), tudi evangeličani (v manjšem deležu); veroizpovedi sta se v zgodovini zamenjevali glede na tedanjo veroizpoved zemljiških gospodov, ki so izhajali iz madžarskih plemiških družin.
Pomembnejše ustanove:
- pošta (Pošta Slovenije d. o. o.; Bogojina 10a)
- osnovna šola (OŠ Bogojina; Bogojina 134a)
- vzgojno varstveni zavod (vrtec/enota Bogojina; Bogojina 134)
- gasilska postaja (PGD Bogojina; Bogojina 10)
- župnišče (župnijski urad Bogojina; Bogojina 147)
- kulturni dom (Kulturni dom Bogojina; Bogojina 10a)
Gospodarske dejavnosti: kmetijstvo, obrtništvo, kmečki turizmi, vinogradništvo, razne storitvene dejavnosti, gostinstvo, trgovine, turistične dejavnosti (apartmaji...).
Sakralni objekti in pokopališča:
- Cerkev Gospodovega vnebohoda (prvotna stavba v gotskem stilu iz 14. stol. je ohranjena kot prehod v novo cerkev in ima vlogo kora in podkorne lope s stranskim oltarjem. Leta 1793 je bila cerkev prezidana, leta 1810 je stekla obnova, cerkev je posvečena Gospodovemu vnebohodu z novim oltarjem. V tem času so bile v cerkvi že orgle, prav tako grobnica in oratorij, ob cerkvi je stal tudi zidan stolp. Na pobudo župnika Ivana Baše je 1924 vas obiskal slavni slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je izdelal več načrtov za cerkev, predvsem naj bi jo povečal, obenem se je odločil ohraniti staro cerkev. Gradnja se je pričela z večinskimi donacijami vaščanov, uporabljali so domač les in okoliško keramiko kot liturgično-okrasne elemente. Postavil se je tudi nov stolp, ki je najbolj prepoznaven zunanji element te "Bele golobice", kot ji tudi pravijo. Cerkev je v celoti dokončana šele v 50. letih 20. stol. z dokončanjem glavnega in Jožefega oltarja, prižnice, krstilnika in obhajilne mize. Leta 2004 so zamenjali dotrajane orgle z novimi).
- kapelica Sv. Urbana (nahaja se na lokaciji Vršič, nedaleč od Vučje Gomile; zgrajena leta 1829 z zvonikom, v času službovanja župnika Štefana Benkoviča)
- pokopališče (dokaj veliko vaško pokopališče; iz 2. sv. vojne je imelo neoznačen grob z nemškim vojakom, katerega so kasneje ekshumirali)
Kulturno-zgodovinski objekti:
- gomile (severno od vasi so našli tri starodavne gomile v katerih so našli tudi rimske kovance in železne predmete)
- Obrančavci (naselje SV od Bogojine, ki so jo v času otomanskih osvajanj nekje v 17. stol. popolnoma uničili)
- Šavlov mlin (propadajoč mlin na Bogojanskem potoku, v času 2. sv. vojne deloval kot partizanska postojanka)
Vidnejši dogodki:
- praznik Gospodovega vnebohoda - župnijsko proščenje (obhaja se 40. dan po Veliki noči)
Znane osebnosti (izbor):
- Bajlec, Franc (1902-1991; priznan politik)
- Baša, Ivan (1875-1931; župnik, narodni buditelj, pisatelj, pobudnik izgradnje sodobne cerkve Gospodovega vnebohoda)
- Camplin, Ivan (1912-2008; duhovnik, buditelj, pisatelj in časnikar)
- Košič (Kossics), Jožef (József) (1788-1867; pisatelj, pesnik in jezikoslovec)
- Maučec, Jože (1907-1972; geograf in zgodovinar)
- Smej, Jožef (1922-2020; duhovnik, rimsko-katoliški škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj)
