Družina: radičevke (Cichoriaceae) / nebinovke (Asteraceae)
Red: košarnice (Asterales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 5-30 cm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: predvsem suha, razgaljena, sončna mesta na suhih travnikih, ob gozdnih robovih in mejicah, tudi zelenice in parki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: nizka, polegla ali plazeča, rozetasta trajnica z dolgimi, nadzemnimi pritlikami in močno koreniko ter belim mlečkom. Pritlike so navadno nad 10 cm dolge, polsteno belodlakave, enakomerno porasle z listi, ki se proti koncu poganjka le malo zmanjšajo. Listi so podolgasto jajčasti ali lopatičasto suličasti, po zgornji strani temnozeleni in raztreseno porasli z dolgimi, enostavnimi ščetinami, po spodnji strani so gosto belopolsteno zvezdastodlakavi ter porasli z dolgimi, ščetinastimi laski. Steblo je pokončno, štrlečedlakavo, neolistano, s po enim koškom, redkeje dvema ali tremi. Koški so nekje 2.5-3 cm široki, sestavljeni iz citronasto rumenih jezičastih cvetov, obrobni cvetovi so po zunanji strani pogosto rdečkasti. Ovojkovi listi koška so ozkočrtalasti, porasli z enostavnimi, štrlečimi laski in črnožlezastimi dlakami. Plod je črnorjav, rebrast orešek (rožka - ahena), ki ima na vrhu kodeljico (reducirana čaša) iz enostavnih, belih laskov, plodovi so združeni v regratu podobno "lučko" (soplodje).
Posebnosti: rastlina ima alelopatske lastnosti, iz korenin namreč v okolico izloča posebne kemične snovi (inhibitorje - zaviralce rasti), ki zavirajo razvoj koreninskega sistema rastlin. Prav tako s svojo "agresivno" razrastjo s pritlikami onemogoča rast drugih rastlin, zato pogosto tvori goste, homogene sestoje. V S Ameriki jo obravnavajo kot invazivno vrsto. Uporablja se tudi kot zdravilna rastlina, deluje tudi kot diuretik.
Podobne vrste: Hoppejeva škržolica (Pilosella hoppeana) - uhata škržolica (Pilosella lactucella) - florentinska škržolica (Pilosella piloselloides).
