Družina: obadi (Tabanidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 5-11 mm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: predvsem vlažna in zamočvirjena območja, jelševi gozdovi, gozdne čistine, močvirni travniki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: precej prepoznavni. Telo je podolgovato, sivkasto do rahlo rjavkasto. Glava je sivkasta, z velikimi, sestavljenimi očmi, ki se pri samcih stikajo, pri samicah so razmaknjene in so mavričnih barv, s temnimi, cik-cakastimi prečnimi pasovi. Prvi členek tipalnic je betičast, do 3-krat tako dolg kot širok, črn, 3. členek je na bazalnem delu rjavkast. Sesalo je pri samicah preobraženo v kompleksen, pikajoč, kljuncu podoben organ. Tipalnice so rožičaste, s širokim bazalnim členkom in drobnočlenastimi ostalimi členki (spodnji členek je oranžno obarvan). Oprsje je sivkasto, s svetlejšimi, vzdolžnimi progami. Krila so v mirovanju zložena vzdolž zadka, sivkasta, svetlo lisasto marmorirana, "pisana". Zadek je siv, s svetlo obrobljenimi členki, dokaj mehak.
Obnašanje in razvoj: vrsta je zelo razširjena in med ljudmi dobro poznana kot nadležen, pikajoč mrčes. Samice namreč sesajo kri sesalcev in ptičev in jim služi kot vir beljakovin za razvoj jajčec. Vrsta se še posebej množično pojavlja po deževnem vremenu, po čemer je dobila tudi ime. Ličinke živijo v vlažnih tleh in razpadajočem lesu, kjer plenijo drobne nevretenčarje.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): betičastorogi brencelj* (Haematopota crassicornis) - laški brencelj (Haematopota italica).
