Družina: galebi (Laridae)
Red: pobrežniki (Charadriiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 40-46 cm; razpon kril 100-115 cm
Razširjenost: redko, zimski gost
Življenjski prostor: večja in odprta vodna telesa, gramoznice, akumulacijska jezera, reke
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Splošno: srednje velik galeb, ki se pri nas pojavlja klateško in preletno v zimskem času. Nekoliko je pogostejši na obali in na večjih akumulacijskih jezerih (npr. Ptujsko in Ormoško jezero). Gnezdi v Z in S Evropi, a so gnezditvena opazovanja vse bolj pogosta tudi v osrednjem delu Evrope. Je dokaj družabna ptica, čeprav se pojavlja v manjših jatah kot nekatere druge vrste galebov, pogosto lahko opazujemo tudi posamezne primerke. Prehranjuje se z različnimi vodnimi in kopenskimi nevretenčarji, ribami, dvoživkami, v času gnezdenje tudi s ptičjimi jajci in mladiči.
Odrasli osebki: samec in samica sta si podobna. V času parjenja so precej svetli, po zgornji strani (krila in hrbet) pepelasto sivi, sicer snežno beli (tudi rep). Kljun je rumen, za galeba dokaj tanek. Konice kril so črne z veliko belo liso na zunanjem robu konic in manjšimi belimi lisami ob robu, letalna peresa so belo obrobljena, s spodnje strani bela. Noge so umazano rumene ali rumenozelene.
V zimskem času postane glava rahlo progasta, kljun se obarva sivo in pojavi se temna prečna črta pri konici.
Mladostni osebki: mladi osebki so pretežno sivorjavo obarvani, beli so le po sprednjem delu glave (lica in brki), ter nekoliko bolj po trebuhu. Peresa na krilih so temna ter svetlo obrobljena, večji del konic kril je skoraj v celoti črn, po spodnji strani so krila lisasta. Hrbet je sivorjav. Rep je bel, s širokim, črnim prečnim pasom, noge so oranžnorjave. Mladostni osebki v 1. zimi so po hrbtu sivi, krila so še vedno rjavkasta s črnimi konicami, po glavi so progasti, noge so bledo mesnatooranžne. Kljun je mesnatorjavkast s črno konico. Mladostni osebki v 2. zimi so precej podobni staršem v zimskem perju, le da imajo na kljunu širok črn pas, so bolj progasti po prsih in glavi, na konicah kril imajo le nekaj belih lis.
Gnezdenje in zarod: vrsta pri nas zaenkrat ne gnezdi. Sicer gnezdi v manjših kolonijah (nekje do 50 parov) ali tudi zelo velikih (nad 1000 parov), neredko tudi skupaj z drugimi vrstami galebov. Gnezdo si uredi na tleh, splete ga iz travnih bilk, trstičja, ločja, korenin in mahu. Letno ima po 1 zarod. Samica v povprečju znese 3-4 olivnozelena, temno lisasta jajaca, ki jih izmenično valita oba partnerja nekje24 do 28 dni. Oba starša skrbita za mladiče begavce, ki poletijo nekje po 35 dneh. Mladiči so podobno kot pri vseh galebih puhasti, sivorjavi in črnolisasti, da se lažje prikrijejo med kamenjem pred sovražniki.
Oglašanje: značilno hreščav in visok hehetajoči "ke ke ke kliiiih-a... kej-a kej-a ke ke". V nevarnosti se oglaša v zraku z glasnimi klici "kliii-u kliii-u kliii-u".
Podobne vrste: rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) - rumenonogi galeb (Larus michahellis) - triprsti galeb (Rissa tridactyla).
