Družina: košeninarji (Tipulidae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 14-20 mm

Razširjenost: lokalno do raztreseno

Življenjski prostor: svetli in nekoliko bolj vlažni gozdovi, gozdni robovi

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: dokaj veliki košeninarji z izrazito temnolisimi krili. Glava je sivkasta, z velikimi očmi, ki so med seboj močno razmaknjene (tudi s spodnje strani). Tipalnice so črnikaste, dolgočlenaste, členki so le na bazalnem delu porasli s ščetinami. Zgornji del oprsja (prescutum) je sivkast z dvema temnima, vzdolžnima linijama, ob katerih sta na vsaki strani še po ena manjša. Zadek je enovito sivkast, brez vzdolžnih linij, prisotne so le kratke, prečne črtice (pri samici se koničasto podaljša v rdečerjav ovipozitor, pri samcih je topo zaobljen). Krila so sivkasta, z večjimi svetlejšimi lisami in manjšimi temnejšimi lisami (z izrazito črno pterostigmo) ter okrepljenimi, črnimi žilami. Noge so v večjem delu črnikaste, le stegenca (femori) so v prvi tretjini rumenkasta, sprednja stegenca so nekoliko debelejša od ostalih.

Obnašanje in razvoj: pretežno gozdna vrsta, ki se občasno pojavlja tudi na travnikih. Odrasli so večinoma aktivni od marca do junija, čez dan se zadržujejo v gosti podrasti, so dokaj slabi letalci. Razvoj valjastih ličink je vezan na vlažna, močno humidna in organsko bogata tla.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): košeninar (Tipula pseudovariipennis) - modrosivi košeninar* (Tipula luna) - vrtni košeninar* (Tipula hortorum).