Družina: košeninarji (Tipulidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 15-20 mm
Razširjenost: raztreseno do redko
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, med grmovjem in visoko travo na travnikih
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: dokaj veliki košeninarji z rahlo marmoriranimi krili. Glava je sivkasta, z velikimi očmi, ki so med seboj zbližane. Tipalnice so v spodnjem delu rumenkaste, v zgornjem delu črnikaste. Zgornji del oprsja (prescutum) je sivkast s štirimi temnejšimi, vzdolžnimi črtami (osrednji črti sta široki, zbližani) in srpasto zavito črto na vsaki strani. Zadek je rumenkasto- ali sivkastorjav, pri samici se podaljša v rdečerjavo leglico (ovipozitor) s "kleščastima" izrastkoma (cerka), ki sta na bazi nekoliko krepkejša, proti vrhu se zožita. Pri samcih je zadek top, s kratkimi izrastki. Krila so nežno marmorirana, z večjimi svetlejšimi lisami in manjšimi temnejšimi lisami (z izrazito črno pterostigmo) ter okrepljenimi, črnimi žilami. Noge so tanke, zelo dolge, skoaj v celoti črnikaste, le stegenca (femori) so v spodnji polovici rumenkasta (prehod med temnim in svetlim delom je izrazit).
Obnašanje in razvoj: pretežno gozdna vrsta. Odrasli so večinoma aktivni od zgodnje spomladi do junija, čez dan se zadržujejo v gosti podrasti, so dokaj okorni letalci. Razvoj ličink je podoben kot pri večini košeninarjev (Tipulidae).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): rjavonogi košeninar* (Tipula nubeculosa) - gorski košeninar* (Tipula montana) - dolgokrili košeninar* (Tipula scripta).
