Svetloprogi košeninar* (Tipula (Yamatotipula) lateralis)

  • Domov
  • Svetloprogi košeninar*

Družina: košeninarji (Tipulidae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 15-20 mm

Razširjenost: raztreseno do lokalno

Življenjski prostor: svetli in vlažnejši gozdovi, poplavni logi, grmičevja, vlažni in močvirni travniki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: dokaj veliki košeninarji s široko svetlo linijo, ki poteka vzdolž zadka. Glava je sivorjava, pogosto s temno črto, ozka, z velikimi očmi, ki so pogosto mavrično zelene. Tipalnice so temne. Sprednji del oprsja (prescutum) je sivorjav, s širokim, "sedlastim" vzorcem na sredini ter manjšima lisama ob straneh, ki ju od "sedla" loči svetla črta, vzdolž oprsja poteka ozka temna črta. Zadek je sivo- do rumenorjav, s širokim, temnim vzdolžnim pasom, sredi katerega poteka svetlejša vzdolžna črta. Pri samici je zadek koničasto podaljšan v temen ovipozitor (leglica), ki je od strani gledano skoraj raven. Pri samcih je zadek nekoliko zaobljen in top, s kratkimi zobčki ob straneh. Krila so ozka, prosojno rumenkaste, z izrazito, temnorjavo pterostigmo, čez katero poteka mlečnobela lisa, žile so temne in okrepljene. Noge so tanke, zelo dolge, rumenkaste ali oranžne, z izraziteje črno obarvanimi kolenčnimi deli, zato razločno dvobarvne.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli so večinoma aktivni od zgodnje spomladi do septembra. Čez dan se zadržujejo v senčni podrasti ali pod listjem in so dokaj slabi letalci. Ličinke se razvijajo v vodnih ali močno vlažnih okoljih, kjer se hranijo z razpadajočim rastlinskim materialom, večinoma v manjših stoječih vodah.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): košeninar (Tipula montium) - Pierrejev košeninar* (Tipula pierrei) - modrikasti košeninar* (Tipula coerulescens).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti