Družina: rakovičarji (Thomisidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 8-9 mm (samica); 4-5 mm (samec)
Razširjenost: lokalno do raztreseno
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, v podrasti, travniki, vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: prepoznavna je zaradi skoraj ravno "prisekanega" zadka, obarvanost variira od temno-, rumeno- do svetlorjave do skoraj bledorjave. Glavoprsje (prosoma) in zadek (opistosoma) sta skoraj enako velika, glavoprsje je brez izrazitejšega vzorca. Zadek je trapezaste oblike, na koncu prisekan (ali koničasto zožen) in s trnatima grbicama, ob straneh pogosto temno obrobljen, večinoma s polmesečasto liso na zadnjem delu, ki je svetlo obrobljena. Prednji par nog je močan in odebeljen, na podkolenčastih delih členkov pogosto pasast, zadnji par nog je mnogo manjši, rumenkast ali zelenkast, zadnje noge z eno ali več temnimi pasovi.
Samec: manjši in nekoliko temnejši od samice, z zelo dolgima prednjima paroma nog. Zadek na koncu ni prisekan ampak je trikoten, v sprednjem delu močno zožen, z vdolbinicami in bolj ali manj enotno temnorjav. Prednji par nog je rjav, s temnejšimi, obkolenčnimi pasovi, zadnje noge so rumenkaste, pasaste.
Obnašanje in razvoj: vrsta je zaradi "odrezanega" zadka precej prepoznavna. Takšna oblika naj bi samicam omogočala naslon nazaj, čakanje plena v preži z dvignjenimi prednjimi nogami, kar naj bi izboljšalo nadzor nad plenom. Samci imajo koničast zadek, zato ne plenijo na tak način. Parjenje je kompleksno, samec z dolgimi nogami po paritvenem ritualu "objame" samico in se z njo pari. Odrasli so aktivni nekje od maja do junija.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): rumeni rakovičar (Thomisus onustus) - nekatere vrste iz rodu Xysticus.