Družina: krešiči (Carabidae: Carabinae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 25-35 mm

Razširjenost: redko do lokalno

Življenjski prostor: senčni (bukovi) gozdovi z malo podrasti, parki

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: precej veliki, kovinsko črnomodro ali črnovijoličasto bleščeči se hrošči. Glava je ozko podolgasta, čeljusti so velike, prav tako oči. Tipalnice so črnomodre, dolgočlenaste (prvi členek največji), segajo čez oprsje. To je ob straneh "krilato" (spominja na ovratnik), z S-uvitimi zunanjimi robovi, pri dnu konkavno in ob straneh trnato podaljšano, hrapavo. Pokrovke so elipsaste, po površini jamičasto hrapave. Noge so črnomodre, zelo dolge.

Obnašanje in razvoj: gozdna vrsta, ki se čez dan zadržuje skrito pod vejami, kamni in med listjem. Je nočni plenilec, ki se pretežno hrani s polži slinarji (predvsem z vrsto Lehmannia marginata), upleni pa tudi druge nevretenčarje. Ob nevarnosti lahko močno uščipne s čeljustmi, iz zadka pa lahko izloči jedko, smrdljivo tekočino. Ličinke so precej velike, ploske, njihovi segmenti so široko ščitasti, po zgornji strani črni, po spodnji belkasti. Živijo plenilsko med listno steljo, pod odmrlimi vejami in kamni, prezimijo koz odrasli, skriti pod lubjem, odpadlimi vejami in odmrlim listjem.

Podobne vrste: hrapavi krešič (Carabus caelatus) - verigasti krešič (Carabus catenulatus) - hrvaški krešič (Carabus croaticus).