Družina: košeninarji (Tipulidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 17-25 mm
Razširjenost: lokalno do raztreseno
Življenjski prostor: senčni listnati gozdovi, mejice, grmovnata mesta
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: dokaj veliki košeninarji, z rumenkasto liso ob črni pterostigmi v krilih. Glava je drobna, sivkasta, tipalnice imajo srednje členke porasle s ščetinami na bazalnem in srednjem delu. Predprsje (prescutum) je sivkasto, s široko osrednjo liso, ki ima na sredini tanko, svetlo linijo, ob straneh so prav tako temnejše lise. Krila so prosojna, žile so krepke, pterostigma je le delno nakazana, ob njej je rumenkasta (značilna) lisa. Zadek je pri samicah zelo vitek in dolg, sivkast, na sredini večinoma z rumeno do oranžnorumeno črto, podaljša se v rjavordečo leglico (ovipozitor), ki ima ozka izrastka (cerka). Pri samcih je zadek nekoliko krajši, proti koncu rahlo betičasto odebeljen. Noge so tanke, dolge, stegenca (femori) in goleni (tibiae) so rumenkasta, v zgornjem delu ozko črnopasasta, stopalca (tarzi) so temna.
Obnašanje in razvoj: vrsta je pogostejša v vlažnih in senčnih listnatih gozdovih. Odrasli letajo od maja do junija, čez dan se zadržujejo v podrasti ali na deblih dreves in so okorni letalci. Ličinke, ki so valjaste oblike in z značilno "masko" na zadnjem delu zadka, živijo v odmrlih deblih in žagovini.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): svetloprogi košeninar* (Tipula lateralis) - kapusov košeninar (Tipula oleracea).
