Družina: kratkokrilci (Staphylinidae: Paederinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 7.5-8.5 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: vlažna mesta v gozdovih z bogato vegetacijo, obrežja voda, med grmovjem, mejice
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: zelo prepoznaven pisano obarvan rod, ki se dobro loči od ostalih kratkokrilcev. Glava je bleščeče črna, dokaj velika, zaokrožena. Tipalnice so drobnočlenaste, v spodnjem delu rumenkaste, v zgornjem delu temne. Oprsje je skoraj okroglo, ob straneh močno zaobljeno (stranice niso vzporedne), bleščeče oranžnordeče, skoraj tako široko kot je dolgo. Pokrovke so kratke (krajše od oprsja), bleščeče črnomodre, drobnopikčaste, z vzporednima stranskima robovoma. Zadek je bleščeče oranžnordeč, le zadnja segmenta sta bleščeče črna, koničasto podaljšana. Noge so rumenkaste, le zgornji deli stegenc (femori) so bleščeče črni, prav tako temna so stopalca, zadnje noge so daljše od srednjih in prvih.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki so plenilci drobnih žuželk in živijo na vlažnih, pogosto peščenih mestih, med mahom, po rastlinju, pod vejami ter kamni in debli. Aktivni so v večjem delu leta, večinoma ponoči. Njihova hemolimfa vsebuje toksin pederin (še posebej pri samicah), ki lahko ob stiku s kožo povzroči lažji do srednje hud dermatitis. Tudi ličinke so plenilke in živijo na tleh, med steljo in pod lubjem odmrlih dreves.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): dolgoprsi obrežnik* (Paederus riparius) - rjavonogi obrežnik* (Paederus fuscipes) - Schoenherrjev obrežnikc* (Paederus schoenherri).
