Družina: krasniki (Buprestidae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 20-32 mm
Razširjenost: lokalno do raztreseno
Življenjski prostor: mešani gozdovi predvsem z rdečim borom, odlagališča drv in debel, gozdne čistine in obronki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: sodijo med večje krasnike pri nas. Telo je vretenasto, zoženo proti koncu zadka, bleščeče mavrično obarvanao, brazdasto, s krepko glavo in velikimi, črnimi očmi. Tipalnice so tanke, prva členka sta največja in kijasta. Oprsje je precej široko, plosko obrobljeno, v spodnjem delu konveksno in ob straneh ravno, koničasto, temno, poraslo s kovinsko bleščečimi bakrenastimi, zelenkastimi ali zlatimi dlačicami, široko izbrazdano. Pokrovke so "čolničaste", v ramenskem delu široke, skoraj ravne, globoko in grobo vzdolžno izbrazdane, porasle s kovinsko bleščečimi dlakami, ki se lesketajo bakrenasto, rumenkasto ali zelenkasto in potekajo v širokih pasovih ter s štirimi, neizrazitimi udrtinami/lisami (dve sta v prednjem delu pokrovk, dve pod sredino). Noge so krepke in dokaj kraptke, prav tako porasle z bleščečimi dlakami.
Obnašanje in razvoj: vrsta je vezana na rdeči bor (Pinus sylvestris), s katerim se hranijo ličinke, ki živijo v lesu. Odrasli so aktivni nekje od maja do juilja, pojavljajo se v eni generaciji in to na 3 do 6 let enkrat. Lahko se pojavijo množico in takrat povzročajo resno škodo na borovih sestojih. Samice jajčeca odlagajo na štore ali med razpoke v lubju na deblih borov. Ličinke so črvaste, rumenkastobele, z veliko glavo in oprsnimi segmenti ter močnimi čeljustmi. V deblih dreves lahko izdolbejo tudi do 15 cm dolge hodnike, zabubijo se v manjši kamrici.
Podobne vrste: zlatopikasti krasnik (Chrysobothris affinis) - jelšev krasnik (Dicerca alni) - mali borov krasnik (Buprestis haemorrhoidalis).