Družina: veščeci (Sphingidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 65-90 mm (razpon kril)
Razširjenost: raztreseno do redko
Življenjski prostor: poplavni logi z vrbovjem in topoli, parki, nasadi
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: precej veliki metulji, pri katerih segajo zadnja krila v mirovanju pred rob sprednjih kril (mimikrija - v taki drži posnemajo suh topolov list). Sprednja krila so sivorjavo do rdečerjavo obarvana, s širokim, temnejšim pasom v osrednjem delu v katerem je večinoma bela pika ter z valovito črto blizu roba kril. Ta je pogosto valovito nazobčan in belo obrobljen, na notranji strani velikokrat z polmesečasto, temnejšo liso. Zadnja krila so podobno obarvana kot sprednja, le da imajo izrazito oranžnorjavo obarvan bazalni del. Telo je sivorjavo, dlakavo, tipalnice so bele, pri samcih izrazito peresasto nazobčane, pri samicah skoraj cele (samice so tudi bolj živorjave).
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki so aktivni od maja do julija, večinoma v mraku in ponoči. Čez dan počivajo v visoki podrasti, na deblu dreves ali med listjem. V nevarnosti razprejo krila in pokažejo oranžen vzorec, ki naj bi zmedel napadalca. Znani so tudi ginandromorfi - osebki, ki imajo značilnosti samcev in samic. Gosenice so sprva zelene (ali turkizno zelene), z rumenimi prečnimi črtami, gosto porasle z drobnimi, rumenkastimi bradavičkami, v poznejših razvojnih stadijih postanejo sivkaste. Na zadnjem delu imajo velik, svetel trnat izrastek. Gosenice se hranijo z listi listavcev, predvsem topolov (Populus spp.) in vrb (Salix spp.). Pri gosenicah, ki se hranijo z vrbovimi listi, se pojavijo intenzivne rdeče pike vzdolž telesa.
Podobne vrste: praktično nezamenljiva vrsta.
