Družina: skolije (Scoliidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 10-25 mm
Razširjenost: lokalno do redko
Življenjski prostor: suhi gozdni robovi in gozdne čistine z bogato cvetočo vegetacijo, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: precej velika, bleščeče kovinsko črno obarvana, z dvema temnorumenima pasovoma na zadku, predvsem po zadku in nogah izrazito dlakava. Tipalnice so nitaste, rahlo betičaste, sestavljene iz 12 členkov. Krila so rjavkasto dimasta, s kovinsko modrim do vijoličastim leskom, krajša so od zadka. Zadek je precej dolg, ozek, z rumenima pasovoma na 2. in 3. segmentu (včasih je le 3. segment rumen), med katerima je ozek črn pas. Noge so črne, krepke, porasle s ščetinastimi dlakami.
Samec: podoben je samici, od katere pa se predvsem loči po tem, da so tipalnice mnogo daljše in sestavljene iz 13 členkov. Na koncu zadka se nahajajo trije trnati izrastki, zadek ima večinoma po dva rumena pasova.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni od julija do septembra, večinoma v sončnih dneh. Spreletavajo se večinoma na socvetjih nebinovk (Asteraceae), kot so zlate rozge (Solidago spp.), osati (Cirsium spp.), navadni vratič (Tanacetum vulgare) in konjska griva (Eupatorium cannabinum), pa tudi na kobulnicah (Apiaceae) in drugih rastlinah, kjer se hranijo z nektarjem in pelodom. Po parjenju v zgodnjem poletju samice izkopljejo v tla rove, v katere nanosijo omrtvičene ličinke zlatih minic (Cetonidae) in sorodnih skupin. Nanje izležejo posamična jajčeca, iz katerih se izležejo ličinke, ki nato parazitirajo na ličinkah gostitelja. Ličinka se v rovu nato zabubi in prezimi.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): šestpikasta skolija* (Scolia sexmaculata) - vrtna skolija* (Scolia hortorum) - orjaška skolija (Megascolia maculata) - grebača (Stizoides tridentatus).
