Družina: pokalice (Elateridae: Athoinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 8-11 mm
Razširjenost: raztreseno do redko
Življenjski prostor: svetli gozdovi, odprta krajina z nizko vegetacijo, grmovne mejice, obronki travnikov
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je dokaj vitko. Tipalnice so nitaste, temne, segmenti so rahlo kijasti oz. neizrazito trikotni, zato tipalnice niso izrazito nazobčane. Oprsje (pronotum) je ozko in podolgovato (daljše kot široko), pri vrhu rahlo zaokroženo, pri dnu ob straneh podaljšano v kratka, topa trnasta izrastka, večinoma črnorjavo ali rečerjavo, pogosto z rdečerjavimi lisami ob straneh. Ščitek (scutellum) je temen. Pokrovke so podolgaste, v ramenskem delu rahlo zaokrožene, večinoma rjave do rdečerjave (redkeje črne), pogosto z zelo temnim osrednjim delom med šivom ter ob straneh črno obrobljene, vzdolžno drobno luknjičaste. Noge so rumenordeče, stegenca in prednje noge so večinoma temnejše. Posebej samice so pogosto v celoti rdečerjavo obarvane, samci pa s široko trikotno temno liso na pokrovkah.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni od junija do avgusta. Samice se večinoma zadržujejo pri tleh, medtem ko samci izletajo ob mraku in se čez dan zadržujejo na visokih rastlinah in listih dreves in grmov. Hranijo se z nektarjem in pelodom. Ličinke (strune) živijo v tleh, kjer se hranijo s koreninicami trav (Poaceae).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): rdečerita pokalica (Athous haemorrhoidalis) - rjavkasta pokalica* (Athous subfuscus) - mehkodlakava pokalica* (Athous mollis) - progasta pokalica* (Athous vittatus).