Družina: pokalice (Elateridae: Agriotinae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 6-9 mm

Razširjenost: raztreseno do lokalno

Življenjski prostor: senčni (bukovi) gozdovi, gozdne čistine in gozdni obronki, mejice

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: vitke, rdečerjavo obarvane pokalice. Glava je kratka, skrita pod oprsnim ščitom, tipalnice so v spodnjem delu rumenkastorjave, sicer temne, drobnočlenaste, nekoliko daljše od oprsja. Oprsje je zvonasto podaljšano (daljše kot je široko), , fino drobno pikčasto, rdečerjavo ali temno (tedaj rdečerjavo obrobljeno), ob straneh rahlo lokasto zakrivljeno, pri glavi skoraj ravno, v spodnjem delu ob straneh podaljšano v ostro koničasta trnata izrastka (večinoma sta rdečerjava) in ukrivljeno. Pokrovke so podolgaste, s skoraj ravnima zunanjima robovoma in na koncu nekoliko koničasto podaljšane, v ramenskem delu rahlo dvignjene, rdečerjave, večinoma s širokim temnim pasom v sredini (lahko so tudi skoraj v celoti temne), vzdolžno luknjičaste, gosto porasle z dlakami. Noge so rumenorjave.

Obnašanje in razvoj: gozdna vrsta, ki se pojavlja od aprila do avgusta. Odrasli se pogosto zadržujejo v nizki podrasti ali med grmovjem. Plenijo tudi rastlinske ose, kot je npr. smrekova zapredkarica (Cephalcia abietis). Ličinke živijo v tleh in se hranijo s koreninicami, občasno uplenijo manjše nevretenčarje, večinoma ličinke žuželk. Kot vse pokalice, ima tudi ta vrsta zaskočno-sklepni mehanizem pod oprsjem, ki ji omogoča, da se sunkovito, s skokom postavijo nazaj na noge.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): nekatere vrste iz rodu Athous.