Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Red: travovci (Poales)
Razred: enokaličnice (Liliopsida)
Velikost: 50-120 cm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: obrežja voda, močvirja, vlažni travniki, vodni jarki, poplavni logi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Opis: rušnato razrasla trajnica, z dolgimi, podzemnimi pritlikami, ki tvori goste sestoje. Steblo je ostro trirobo, hrapavo, olistano do sredine. Listi so široko črtalasti, 10 do 15 mm široki, sinjezeleni, pokončni, žlebasti, po robu ostri, večinoma dosegajo le vrh stebla, pritlični listi imajo rahlo mrežasto nožnico. Spodnji podporni list socvetja je zelen, ne presega socvetja, večinoma je pokončen. Ženski (spodnji) klaski so dolgopecljati, pokončni (ob zrelosti kimasti), med seboj odmaknjeni, podolgasto valjasti, 11 do 14 mm široki in 5 do 10 cm dolgi, večinoma jih je od 1 do 5. Moških (ovršni) klaskov je večinoma 2 do 6, temnorjavi, v času cvetenja gosto šopasti. Krovne pleve v klaskih so jajčaste, naglo zožene in podaljšane v ostnato konico, temnorjave, s svetlo osrednjo žilo. Zrel mošnjiček je zelen, jajčast, nekoliko napihnjen, gol, večinoma pokončno štrleč, zožen v kratek, preklan kljunec, 5.5 do 7 mm velik.
Posebnosti: vrsta je ena od značilnic zvez z visokimi ostričevkami (Magnocaricion). Pogosto tvori goste sestoje v obcestnih jarkih, močvirnih predelih in tudi na prodnatih (ruderaliziranih), a vlažnih tleh. V času cvetenja moških cvetov se na njih pogosto zadržujejo številne drobne žuželke, predvsem prametuljčki (Micropterigidae).
Podobne vrste: kljunasti šaš (Carex rostrata) - mehurjasti šaš (Carex vesicaria) - ostroluski šaš (Carex acutiformis).
