Družina: klopi (Ixodidae)
Red: klopi (Ixodida) - pršice (Acarina)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 3-3.5 (samica); 2.4-2.8 mm (samec)
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: gozdovi, travniki, zelenice, parki, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: v normalnem stanju je telo močno sploščeno, hruškaste oblike. Glava je zelo drobna, črna, brez oči, v sprednjem delu z daljšima palpoma in kljunastim sesalom (hiposton). Oprsni ščitek (skutum) je precej velik in zavzema skoraj pol zadka, je bleščeče črn, elipsast. Zadek (opistosoma) je ovalen, rdečkast ali rdečerjav, ob robovih okrepljen, a brez gub v spodnjem delu (zadek se izjemno poveča ob napitju krvi in postane bledo sivkast). Noge so temnorjave, krempljaste.
Samec: je manjši od samice. Pri njem je hrbtni ščitek tako velik kot zadek in ga skoraj v celoti prekriva (prost je le zunanji rob), je bleščeče črnorjav z rdečerjavimi lisami, ki so le slabo vidne.
Obnašanje in razvoj: gozdni ali navadni klop je naša najbolj razširjena vrsta klopa. Odrasli so zunanji zajedalci na ptičih in sesalcih ter človeku. Termične senzorje (t. i. Hallerjev organ) imajo na nogah, ki jih držijo visoko dvignjene v zrak, da se obenem lažje oprimejo mimoidoče živali. Razvojni krog gozdnega klopa vključuje 3 gostitelje in traja nekje 2 do 3 leta da se zaključi. Samice sesajo kri gostitelja nekje 6 do 14 dni, nato se spustijo in izležejo več 1.000 jajčec. Ličinke v začetnih stadijih živijo in se hranijo s krvjo manjših sesalcev, pa tudi kuščarjev. Nekje po treh do petih dneh se levijo in se spustijo na tla, kjer poiščejo izpostavljena mesta, da se oprimejo novega gostitelja. Prepoznamo jih po treh parih nog.
Gozdni klop je prenašalec (vektor) mnogih zelo nevarnih virusnih in bakterijskih obolenj, med katerimi so najbolj nevarne klopni meningoencefalitis, borelioza in Lymska bolezen!
Aktivni so skozi celo leto, še posebej v zgodnji spomladi, če ni snega. Največkrat se zadržujejo v travi in nizki podrasti ter nizkem grmičevju. Prepričanje, da "klopi letijo z dreves", če hodimo po gozdu, je napačno, saj se večinoma zadržujejo na tleh med odpadlim listjem in v podrastju.
Podobne vrste: pasji klop (Ixodes canisuga) - voluharičin klop (Ixodes trianguliceps).
