Družina: rilčkarji (Curculionidae: Curculionini)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 5-10 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli, predvsem hrastovi gozdovi, mejice, parki s starimi hrasti
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je dokaj čokato, večinoma rdeče- ali sivorjavo. Glava je drobna, z velikimi, črnimi očmi, ki so skoraj okrogle. Rilček je tanek, zelo dolg (tako dolg kot ostalo telo), rdečerjav, navzdol upognjen. Tipalnice so pravokotno prelomljene, nameščene pod sredino rilčka, vrhnji členki so betičasti, več kot 2.5-krat daljši kot je njihova širina. Oprsje je precej veliko, oblasto, pri glavi zoženo in ožje od pokrovk, v spodnjem delu z valovitim robom, gosto prekrito z rumeno- ali rdečerjavimi dlakastimi luskicami. Ščitek (scutellum) je prekrit z belimi luskami in dobro viden, kvadratast (!). Pokrovke so čolničasto oblikovane, proti dnu se hitro zožijo, v ramenskem delu so široke, ravne, večinoma "šahasto" lisaste, z vzporednimi, luknjičastimi žlebički. Na koncu zadka je šop štrlečih, rumenorjavih ščetinic. Noge so velike, s krepkimi, kijasto odebeljenimi stegenci (sprednja stegenca imajo močan trnat izrastek z notranje strani, zadnja stegenca imajo top in širok, manj izrazit trn).
Vrsta sodi v skupino rilčkarjev Curculionini, posebnost katere so drobne, koničaste čeljusti, ki se pomikajo navzgor in navzdol, ne levo-desno, kot pri ostalih hroščih. Gre za zelo podobne vrste, ki jih je zelo težko razločevati.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki se pojavijo spomladi in so aktivni nekje od maja do avgusta, hranijo se z želodi hrastov, kar je vidno po drobnih luknjicah na lupini. Ličinke se razvijajo v notranjosti želodov. V jesenskem času se odpravijo v tla, kjer se zabubijo, naslednje leto se preobrazijo v odrasle osebke. Ob velikem številu lahko povzročijo večjo škodo na hrastih (Quercus spp.).
Podobne vrste: lešnikar (Curculio nucum) - kostanjev rilčkar (Curculio elephas) - progasti želodar (Curculio venosus).
