HT koda: 22.12 / 22.13
Habitatni tip (HT): mezotrofne vode / evtrofne vode
Varovanje: Natura 2000 območje (reka Mura)
Ogroženost: srednja do visoka
Mrtvica Bednjaj, katere spodnji del je predvsem znan kot Bobri, je nekaj kilometrov dolga in se vijugasto razteza ob obrobju naselja Dolnja Bistrica vse do skorajšnjega stičišča z reko Muro, katere rokav je bila v preteklosti. Ima še vedno bogato zalogo vode, ki se polni z letnimi in zimskimi padavinami. Nihanje vodne zaloge v mrtvici je lahko zelo izrazito in se najbolj pozna ravno na odseku Bobri. Iz mrtvice izteka manjši, bister potok, ki se nadaljuje v gozd in se izliva v Muro. Mrtvica je sicer v tem delu zaradi njiv in cest "prerezana", a se njena zamočvirjena struga vijuga še naprej med njivami.
Bobri so postali znani v začetku 60. let 20. stol., ko so na pobudo takratnega predsednika občine Lendava, g. Kolariča, domačini postavili leseno stavbo s teraso, vse na lesenih kolih (kolišče). Bila je priljubljeno kopališče in prirejališče vaških veselic, a je že v 70. letih počasi tonila v pozabo. V 80-ih in 90-ih je bilo kolišče popolnoma opuščeno in prepuščeno dokončnemu propadu v 2010-ih. Dandanes na "Bobre" spominjajo le ostanki lesenih stebrov, ki pokukajo iz vode le ob nizkem vodostaju.
Ker se mrtvica nahaja ob makadamski poti, ki vodi do njivskih površin in samotnih zaselkov ujetih med njene okljuke, je priljubljena destinacija sprehajalcev in posebej ribičev. Ker ima mrtvica pri Bobrih veliko zalogo vode, so jo že v preteklosti spridoma izkoriščali za ribolov. V njej najdemo splošno razširjene vrste rib, pa tudi manj pogostejše. Zaradi bližine ceste in odstranjene lesne zarasti vzdolž nje, je ptičji svet mrtvice skromnejši. Vseeno se na njej redno pojavljajo sive čaplje, zelenonoge tukalice, race mlakarice, labod grbec in vodomec. Šele pred nekaj leti je v mrtvici našel domovanje tudi bober, ki je mrtvici dal tudi ime. Tudi vodne rastline se bogato razraščajo v mrtvici, med temi prevladujeta beli lokvanj in rumeni blatnik. V zadnjih letih se je v mrtvici pojavila izjemno redka in strupena velika trobelika, v bližini pa uspeva prav tako redka navadna streluša.
Mrtvico ogrožajo predvsem posegi v obrežja, kot je sekanje obrežnega jelševja in topolovja, ki nudi senco ribjim mladicam in manjša učinek izhlapevanja vode. Tudi njivske površine pritiskajo na samo strugo mrtvice ter ji krčijo obrežni pas. Žal pa tudi nekateri lokalni prebivalci niso prepoznali vrednost v prisotnosti bobra na mrtvici, saj mu vedno znova rušijo jezove na potoku, kar pa je sicer kaznivo dejanje.
