Družina: prave sove (Strigidae)
Red: sove (Strigiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 50-58 cm; razpon kril 103-124 cm
Razširjenost: zelo redko
Življenjski prostor: strnjeni poplavni gozdovi, hrastovi sestoji, morda tudi v bukovih gričevnatih predelih
Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ranljiva vrsta
Splošno: v Sloveniji je vrsta splošno razširjena predvsem v kraško-Notranjski regiji, Posavju ter na območju Kočevskega, v vzhodnih delih je dokaj redka. Zelo verjetno se lokalne populacije v zadnjih letih povečujejo, kar kažejo tudi podatki o vse pogostejših opažanjih izven znanih gnezdišč. Kozača je večja od zelo podobne lesne sove (Strix aluco), živi pa nekoliko bolj skrito in se praviloma ne približuje naseljenim predelom. Strnjeni dinarski bukovo-jelovi gozdovi so pri nas zanjo najprimernejši habitat, sicer pa jedro njene razširjenosti predstavljajo iglasti gozdovi Skandinavije, Rusije in osrednje Azije. V zadnjih letih je potrjena tudi gnezditev ob reki Muri. Hrani se pretežno z žuželkami, dvoživkami in glodavci, ki jih občasno lovi tudi podnevi, upleni pa tudi manjše ptice in celo druge sove.
Odrasli osebki: perje je po hrbtu in glavi pretežno svetlo sivo ali sivorjavo s temnejšimi progami (progavost je izrazitejša po glavi). Glava je precej široka in zaokrožena, z izrazito obrazno masko, ki je razločno obrobljena, obrazno perje je sivkastorjavo, precej svetlo, oči so črne, kljun je rumen. Prsi in trebuh so beli in vzdolžno progasti. Tudi krila so progasta po obeh straneh. Rep je dokaj krepak in dolg (daljši kot pri lesni sovi), široko prečno progast. Obstaja veliko podvrst in barvnih oblik, tudi zelo svetlo obarvanih. V Sloveniji se pojavlja podvrsta macroura.
Gnezdenje in zarod: je duplar in uporabi opuščena, večja dupla, včasih gnezdi tudi na vrhu dreves, opuščenih večjih gnezdih, redkeje pa tudi na tleh ali v stavbah. Paritvena sezona poteka že v zimskem času, gnezdenje poteka nekje od marca do junija. Letno ima po 1 zarod. Samica najpogosteje znese 3 do 4 bela jajca, ki jih nato neprekinjeno vali dobrih 30 dni, v tem času ji samec redno nosi hrano. Mladiči so gnezdomci, sprva pokriti z umazano belim do sivkastim puhom, prvi mladiči gnezdo zapustijo že po 5 tednih. V tem času so odrasli izjemno agresivni in napadalni pri obrambi gnezda! Še dobra 2 meseca jih starša krmita in nekje po 90. dneh se popolnoma osamosvojijo.
Oglašanje: klic samca je oster in dvozvočen "kre-ef". Ob nevarnosti se oglaša glasno, laježu podobno "wak". V času parjenja se samci oglašajo značilno nizko hukajoče, pri čemer so med posameznimi klici daljši presledki ali pa so ti klici zelo hitri in podobni smejanju (oz. kozjemu meketanju, kar ji je dalo slovensko poimenovanje po F. Erjavcu).
Podobne vrste: lesna sova (Strix aluco) - bradata sova (Strix nebulosa).
