Družina: šiškarice (Cynipidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 1.8-2.5 mm
Razširjenost: precej pogosto
Življenjski prostor: svetli hrastovi gozdovi, mejice, posamična hrastova drevesa
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: samice so večinoma bleščeče črnorjave, le noge so rumenkaste (razen na stegencih so temne lise), tudi bazalni členki tipalnic so rumeni. Oprsje je dvignjeno, od strani stisnjeno, ščitek (scutellum) je grbast. Krila so prosojna, z malo žilami, te so krepke, z veliko osrednjo, temno obrobljeno celico na sprednjih krilih (pri samicah nespolne generacije so po robovih dlakave). Zadek je bočno nekoliko stisnjen, na bazi zožen, na koncu z leglico.
Obnašanje in razvoj: letno se pojavlja v dveh generacijah. Poletno generacijo predstavljajo spolno zreli osebki, ki se med seboj parijo nekje v juniju. Samice te generacije odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov hrastov, predvsem doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea), kar povzroči rast šišk. Te so podobne "gumbom" oz. "kolačkom" in so ploske, obročkaste z vdolbino na sredini, okrog 3 mm velike, rjave, zlatnato svilnato pasaste in dlakave. Pogosto jih na istem listu najdemo z drugimi tipi šišk od drugih vrst šiškaric (npr. Neuroterus quercusbaccarum). V vsaki šiški se nahaja majhna kamrica z ličinko. Šiške pozno jeseni skupaj z listi padejo na tla ali pa se odluščijo. V njih prezimijo večinoma kot zrele ličinke ali bube, odrasle samice te nespolne generacije pa šiško zapustijo nekje med februarjem in aprilom naslednje leto. Samice te generacije izležejo neoplojena jajčeca na liste različnih hrastov, ki povzročijo rast bradavičastih, nekaj mm velikih šišk. V vsaki se nahaja po ena ličinka, ki se zabubi nekje do junija, ko se iz nje izleže samček ali samička spolne generacije.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): lečasta hrastova šiškarica (Neuroterus quercusbaccarum) - gladkodiskasta hrastova šiškarica* (Neuroterus albipes).
