Lasasto proso (Panicum capillare)

  • Domov
  • Lasasto proso

Družina: trave (Poaceae)

Red: travovci (Poales)

Razred: enokaličnice (Liliopsida)

Velikost: 20-80 cm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: robovi njiv, ruderalne površine, prodnata mesta, ob poteh

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: pokončna ali kipeča, gosto do rahlo šopasta enoletnica z raztreseno dlakavim steblom. Listi so črtalasti, 10 do 15 mm široki, raztreseno dlakavi, temnozeleni, s široko, svetlo, gredljasto osrednjo žilo, listne nožnice so gosto štrlečedlakave. Listna kožica (ligula) je do 1 mm velika, porasla z dlačicami. Socvetje je močno razraslo, rahlo, večinoma pokončno, do 40 cm veliko, glavna os socvetja je štrleče dlakava, stranske vejice so dolgopecljate, večinoma s po enim ovršnim klaskom. Ti so ozko jajčasti, dolgopecljati, 2 do 2.5 mm veliki, med seboj močno odmaknjeni, goli, brez res. Spodnja ogrinjalna pleva je do 2-krat krajša od klaska, s kožnatim robom.

 

V Sloveniji se pojavljajo 3 podvrste, katerih razširjenost v regiji je slabo poznana: subsp. gattingeri (steblo s stranskimi, zalistnimi poganjki, socvetje ne presega 1/3 celotne višine rastline), subsp. capillare (steblo le pri dnu razraslo, socvetje vsaj za 1/2 tako veliko kot celotna rastlina, zrela plodna struktura (anecij) je rumenkasta),  subsp. hillmanii (steblo le pri dnu razraslo, socvetje vsaj za 1/2 tako veliko kot celotna rastlina, zrela plodna struktura (anecij) je rjava do črnikasta, pri dnu s srpasto brazgotino).

 

Posebnosti: neofitska vrsta, ki izvira iz S Amerike in se je po Evropi subspontano razširila nekje v času 1. sv. vojne. Pogosto se pojavlja kot plevel med koruzo.

 

Podobne vrste: navadno proso (Panicum miliaceum) - golo proso (Panicum dichotomiflorum).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti