Družina: trave (Poaceae)

Red: travovci (Poales)

Razred: enokaličnice (Liliopsida)

Velikost: 30-60 cm

Razširjenost: redko do lokalno

Življenjski prostor: ruderalne površine, pripotja, ob grmovju, robovi njiv

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna, šopasto razrasla enoletnica. Listi so črtalasti, sivozeleni, 5 do 15 mm široki, ploski, goli, s krepkejšo, rahlo gredljasto osrednjo žilo. Listne nožnice so gole ali le po robovih dlakave. Listno kožico (ligula) nadomešča venec dlačic. Socvetje je piramidasto podaljšano, v spodnjem delu razločno prekinjeno (z razmaknjenimi klaski), šopasto, pokončno ali rahlo usločeno, zeleno, kratko ščetinasto. Klaski so enocvetni, sedeči, 2 do 3 mm veliki, zeleni, zgoščeni, stranske vejice z več klaski (zato socvetje navidez krpato). Ščetine (in tudi steblo v zgornjem delu) so porasle z navzdol obrnjenimi zobčki (če potegnemo roko po klasku od spodaj navzgor, se ta zatakne (!) za klas - pogosto so tudi socvetja sprijeta med seboj), so le malo daljše od klaskov (do 7 mm dolge), večinoma po 2 do 4 na klasek. Pleve so brez res.

Posebnosti: vrsta je arheofit in izvira iz (sub)tropskih predelov Azije ter Afrike, a se je subspontano razširila po večjem delu sveta. V Evropi se je že v antičnem času pojavljala v mediteranskih predelih in osrednjem delu, verjetno se je razširila z migracijami ljudi in s transhumantno pašo (zaradi togih bodičk, se cela socvetja oprimejo dlak/perja živali, ki jih nato razširjajo).

Podobne vrste: varljivi muhvič (Setaria verticilliformis) - navadna kostreba (Echinochloa crus-galli).