Družina: križevci (Araneidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 4-5.5 mm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: med drevjem, mejice, svetli logi, parki, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: elo je večinoma rdečerjavo, z belim vzorcem na zadku. Glavoprsje (prosoma) je rahlo hruškaste oblike, večinoma enotno rdeče- ali rumenorjavo. Zadek (opistosoma) je jajčast do rahlo trikoten, na sprednjem delu močno dvignjen (grbast) in večinoma s temnejšima obstranskima lisama. Osrednji vzorec na hrbtnem delu je zelo raznolik, večinoma je temnejši in nažagano belo obrobljen, lahko tudi manjka. Noge so dolge, rumenkastorjave, pasaste.
Samec: je nekoliko manjši od samice in temnejši, predvsem zadek je lahko črnikastorjav in je manjši od glavoprsja, pogosto pa je svetel s temnejšim osrednjim delom. Prepoznamo ga po povečanih pedipalpih.
Obnašanje in razvoj: sodi med naše najmanjše križevce. Odrasli osebki so aktivni nekje od maja do juniju, nekatere samice lahko preživijo do jeseni. Mreže večinoma plete v nizkem grmovju in na drevesih (predvsem iglavcih), občasno jih razpne tudi med nizko podrastjo. Sicer podobno kot drugi križevci (Araneus spp.).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): trioglati križevec* (Araneus triguttatus) - manjši osebki navadnega križevca (Araneus diadematus).
