Družina: roparske stenice (Reduviidae)
Red: stenice (Heteroptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 7-9 mm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: suha travišča, sončna grmovna mesta, ruderalne površine, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: zelo prepoznavni po rombasto razširjenem zadku, grabilnih prednjih nogah in rdečerjavi obarvanosti telesa. Glava je drobna, skoraj kvadratasta, s krepkim kljuncem. Tipalnice so dolgočlenaste, rumenkastorjave, dokaj kratke, na koncu nekoliko betičaste. Oprsje je široko, nagubano in ob straneh rahlo dvignjeno, večinoma rdeče- ali rumenorjavo. Ščitek (scutellum) je trikoten, manjši od oprsja. Pokrovke so podolgaste, ožje od zadka, dobro ožiljene, usnjati del je rjav, opnast del je prosojen, razvita imajo tudi letalna krila. Zadek je v sredini trikotno razširjen, precej ploščat, ob robovih v zgornjem delu svetlo lisast, v osrednjem delu temnejši in v spodnjem delu precej svetel. Noge so rumenorjave, sprednje so kratke in preoblikovane v grabilne noge (podobno kot pri bogomolki).
Obnašanje in razvoj: zaradi oblike in obarvanosti telesa se zelo dobro zlijejo z okoljem (mimikrija). Večinoma se zadržujejo na cvetovih, kjer posnemajo odmrle cvetne popke, lističe ali pa ždijo skrite pod venčnimi listi, kjer prežijo na plen. Večinoma plenijo leteče žuželke (muhe, čebele, manjše metulje), ki jih zgrabijo s prednjimi nogami, ubijejo in izsesajo pa jih s pomočjo kljunca (vbod je lahko zelo boleč tudi za človeka). Prezimijo kot odrasle žuželke. Ličinke so podobne odraslim, le da imajo še nerazvite pokrovke, naslednja spolno zrela generacija se pojavi nekje v juliju. V Sloveniji je vrsta pogostejša na suhih, predvsem apnenčastih predelih, raztreseno do redko pa se pojavlja tudi v notranjosti države.
Podobne vrste: pri nas jih praktično ni.
