Družina: krešiči (Carabidae: Harpalinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 9-12 mm
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: travniki, robovi njiv, ruderalne površine, bolj sončna mesta
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je ovalno, krepko, bleščeče črno. Glava je gladka, z rahlo konveksnimi, črnimi očmi, ob katerih sta dve nadočesni jamici s po eno ščetino. Tipalnice so vitke, dokaj dolge, prvi 3. členki so v celoti rumenkasti in goli ali raztreseno ščetinastodlakavi, ostali so temni, mehkodlakavi. Oprsni ščit (pronotum) je polkrožno zaobljen, gladek, tako širok kot pokrovke, v spodnjem delu z rahlo valovitim robom, ob straneh s plitvima udrtinicama. Pokrovke so enakomerno vzdolžno izbrazdane, gladke in večinoma gole, z rahlo ostrim robom, pri dnu rahlo koničaste. Noge so rumeno- do rdečerjave, le stegenca so črna ali črnorjava, sprednje goleni imajo spodnji del razširjen, preoblikovan v česališče in s končnim trnom, ki je tridelen (!).
Rod Amara je zelo težaven za prepoznavanje na terenu in je zelo podoben rodu Harpalus, od katerega se loči po skoraj golih prvih treh segmentih na tipalnicah (pri rodu Harpalus je 3. segment vsaj pri vrhu gosto ščetinast).
Obnašanje in razvoj: odrasle osebke lahko v maju in juniju pogosto opazimo na travnih bilkah. Ob nevarnosti otrpnejo in padejo na tla. Večinoma se zadržujejo na tleh, kjer plenijo manjše žuželke in druge nevretenčarje. So dokaj hitri hrošči, lahko tudi letijo. Tudi ličinke živijo na tleh, kjer lovijo druge žuželke in njihove ličinke.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): Kultov brazdnik* (Amara kulti) - navadni brazdnik* (Amara plebeja) - vrste iz rodu Harpalus.
