Družina: pokalice (Elateridae: Ctenicerinae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 12-15 mm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: vlažni travniki, močvirni predeli, gozdni robovi

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: telo je vitko, podolgovato, večinoma sivo- do črnorjavo, pogosto s svetlimi dlačicami na oprsju in pokrovkah, ki dajejo lisast videz. Glava je obrnjena naprej, široka, tipalnice so členaste, členki se proti vrhu večajo in so bolj ali manj trikotni, zato so tipalnice nazobčane, 2. členek je najmanjši. Oprsje je dokaj krepko, zvonasto, pri glavi zoženo, v spodnjem delu razširjeno, fino drobno jamičasto, po stranskih robovih v spodnjem delu nekoliko valovito in ob straneh podaljšano v dolga, ostra trna, na spodnjem robu izrazito lokasto, z neizrazitim grebenom vzdolž hrbtišča, poraslo s svetlimi dlakami. Ščitek je dobro viden, okroglast (spominja na bucikino glavo). Pokrovke so podolgaste, proti dnu enakomerno koničasto zožene, pogosto z zelenkastim leskom, večinoma porasle s sivkastimi in rjavkastimi dlakami, ki pogosto tvorijo nejasen, šahovnici podoben vzorec. Noge so temne.

Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni nekje od aprila do avgusta, večinoma se zadržujejo v nizki vegetaciji, pogosto na travnih bilkah. Ličinke živijo v tleh in se hranijo s koreninicami rastlin, predvsem trav (Poaceae). Občasno lahko povzročijo večjo škodo tudi na poljščinah, predvsem na žitaricah ali na nasadih mladih dreves. Kot vse pokalice, imajo tudi odrasli "zaskočni" mehanizem na spodnji srani oprsja, ki jim omogoča, da lahko sunkovito odskočijo od podlage, če se znajdejo na hrbtu.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): lisasta širokoprsna pokalica* (Prosternon tesselatum) - siva pokalica (Agrypnus murinus).