Rumeni vrtnik (Hippolais icterina)

  • Domov
  • Rumeni vrtnik

Družina: trstnice (Acrocephalidae) / penice (Sylvidae)

Red: pevci (Passeriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 12-13 cm

Razširjenost: zelo redko, poletni gost

Življenjski prostor: svetli poplavni logi, grmovna mesta, visoke mejice

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: premalo znana vrsta



Prepoznavanje

Splošno: v Sloveniji velja za redkega poletnega gosta, ki je v preteklosti pri nas zelo verjetno gnezdil (glede na novejša opažanja pojočih samcev, bi lahko občasno gnezdil tudi v poplavnih logih ob Muri). Značilno zanj je bogato, raznoliko petje, ki nekoliko spominja na petje nekaterih trstnic (Acrocephalus spp.), a samci vedno pojejo nekje iz višje lege, večinoma z dreves. Je tudi dober posnemalec drugih ptic in zvokov. Hrani se pretežno z žuželkami, občasno tudi z manjšimi jagodastimi plodovi.

 

Odrasli osebki: prepoznamo jih po žvplenorumeni obarvanosti spodnjega dela in ozkem, koničastem kljunu, ki spominja na bodalo. Glava je po zgornji strani olivno rjavkasta, s poševnim čelnim delom ter zelo svetlo, rumenkasto čezočesno progo. Kljun je precej dolg, ozko koničast, po zgornji strani temen, po spodnji strani rumen. Hrbet in večji del peruti so olivnorjave, ramenski del je bolj rjav, s temnimi zunanjimi peresi. Spodnja stran, predvsem boki, so živo rumeni. Rep je raven, dokaj kratek, sivkasto rjav. Noge so modrikasto sive.

 

Gnezdenje in zarod: gnezdo si večinoma uredi med rogovile vej in je po obliki skledičasto oz. lončasto. Zgradi ga iz vejic in drugega materiala, znotraj je obloženo s puhom in mahom. Letno ima po en zarod, samica večinoma znese po 5 rožnatih, temno lisastih jajc, ki jih vali nekje 13 do 14 dni. Samec ji pri tem nosi hrano. Za gnezdomne mladiče skrbita oba starša, gnezdo zapustijo nekje po 12 do 13 dneh. Mladostni osebki so po zgornji strani bolj sivorjavi, po spodnji manj intenzivno rumeni ter z rjavo obrobljenimi boki.

 

Oglašanje: petje je zelo melodično, sestavljeno iz več fraz, med katerimi so, poleg značilnega petja, vključeni tudi posnemovalni glasovi drugih vrst, predvsem trstnic, penic, detlov, idr. Posamične melodične sekvence pogosto prekine z vmesnimi frazami "dieh-dieh-dieh" ter "dek-dek-dek".

 

Podobne vrste: kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) - vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) - srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti