Družina: peščinske čebele (Andrenidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 8-11 mm
Razširjenost: lokalno
Življenjski prostor: peščena in sončna mesta, svetli gozdovi, obronki travnikov, vrtovi, peščeni igralniki
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: glava je temna, v sprednjem delu porasla s svetlimi dlakami, ploska, zgornji del z očesci je navadno ogolel (za rod Andrena sta značilni dve manjši brazdi pod vsako tipalnico). Tipalnice so temne, segajo nekje do začetka oprsja. Oprsje je temno, gosto poraslo z lisičjerjavimi dlakami. Krila so prosojna, s krepkejšo kostalno žilo, nekoliko presegajo zadek. Ta je temen, eliptičast, skoraj gol, le pri koncu je porasel z rjavordečimi dlakami. Noge so temne, predvsem zadnje noge so porasle s svetlorjavimi dlakami.
Samec: je manjši od samice. Dlake, ki poraščajo glavo in oprsje so bolj umazano rumene ali celo sivkaste oz. belkaste. Konica zadka ni izrazito porasla z rdečerjavimi dlakami.
Obnašanje in razvoj: odrasli so solitarni, aktivni so nekje od marca do junija, pojavljajo se v eni generaciji. Samice izkopljejo gnezda v tla (navadno v peščena in osončena tla) v obliki ozkih rovov, vhod vanje je rahlo lijakast, pogosto ga zakrinkajo. V rove nato odložijo jajčeca, včasih po več samic odloži jajčeca v ista gnezda. Ta predhodno zapolnijo s pelodom (predvsem nebinovk), s katerim se nato hranijo ličinke. Te se zabubijo in v jeseni se iz njih izležejo odrasli osebki, ki prezimijo. Ličinke so pogosto žrtve parazitoidnih žuželk, kot npr. čebel pohajkovalk (Nomada spp.), hroščev priščnjakov (Meloidae), različnih dvokrilcev (Diptera) in pahljačekrilcev (Strepsiptera).
Rod Andrena ima zelo veliko vrst, ki so na terenu težko določljive, mnogo je takih, ki jih je potrebno podrobneje pregledati. Rdečečopasta peščinarka sodi med lažje prepoznavne vrste tega rodu.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): peščinarka (Andrena fucata) - peščinarka (Andrena varians) - bleščeča peščinarka* (Andrena nitida).
